Po sušnem obdobju, ki smo ga v Sloveniji imeli v prvih mesecih letošnjega leta, je junij pokazal popolnoma drugačno vremensko sliko. V večjem delu Slovenije je junija doslej padla nadpovprečna količina padavin, skorajda ni bilo dneva brez deževnih dogodkov. Padavine so bile pogoste, marsikje tudi v obliki intenzivnejših nalivov, je minulo vremensko dogajanje za STA povzela agrometeorologinja na Agenciji RS za okolje Andreja Sušnik.
Podatki meteoroloških postaj kažejo, da je največ padavin padlo v zahodni in v delu osrednje Slovenije, tla pa so zaradi tega na teh območjih marsikje zelo namočena. Veliko pošiljko dežja je dobila tudi Obala oz. slovenska Istra, ki je bila najbolj sušno območje v letošnjem letu. Dež je prišel v obliki zelo močnih nalivov in intenzivnega deževja, kar marsikje povzroča težave s prenamočenostjo, celo solinarji se pritožujejo, je dejala agrometeorologinja.
Intenzivne padavine močno vplivajo na kmetijstvo. "Več je uši in vlagoljubnih bolezni, večkrat moramo posegat po škropivih. S tem obremenjujemo okolje, poleg tega ima to v kmetijski pridelavi tudi ekonomski učinek," je izpostavila strokovnjakinja.
Povsod, kjer so bili nalivi, je prišlo do poleganja žit, ponekod ni bila omogočena košnja, zaradi prenamočenosti zemlje je bilo ponekod oteženo dostopanje do vinogradov in sadovnjakov. A povsod ni bilo tako. Bolj kot se pomikamo proti vzhodu, manj je padlo dežja. "Na vzhodu namočenost ni bila tako očitna, ponekod bi bilo dobrodošlo več padavin," je dejala Sušnikova.
Opozorila je tudi, da je bila letos najbolj kritična košnja, še posebej za seno, saj so mnogi kmetje zamudili optimalni čas zanjo. Tako zdaj marsikje sušijo staro travo, kar vsekakor ni dobro za kvaliteto krme. Tam, kjer je teren preveč namočen, pa ostajajo travniki in pašniki nepokošeni, saj zaradi prevelike namočenosti tudi živali niso spuščali na pašo.
Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) pravijo, da so bolj kot minulo deževje trenutno za nekatere kmetijske kulture problematične nizke temperature ter pomanjkanje padavin v aprilu in maju.
"Zaradi aprilske in majske suše ter razmeroma nizkih temperatur bodo prizadeta predvsem žita. Pričakuje se količinsko in kakovostno slabši pridelek pšenice, tudi koruza je marsikje močno zaostala v rasti. Manjši in kakovostno slabši je tudi odkos trave," so opozorili pri zbornici.
Sicer pa se ob deževju pojavljajo tudi polži. Številčnost populacije polžev se iz leta v leto spreminja in je odvisna od temperature in vlage, pa tudi od nekaterih drugih dejavnikov, kot je na primer kolobar. Kadar se polži močno namnožijo, lahko povzročijo precej škode na kmetijskih rastlinah, opozarjajo v KGZS.
"Takoj ko se je letos pričelo deževje, so se pričeli pojavljati tudi polži, vendar o večjih težavah pri obvladovanju polžev profesionalni pridelovalci ne poročajo," so navedli. Ob tem so spomnili, da lahko pridelovalci na manjših površinah polže pobirajo ročno, za zatiranje pa so na voljo različne metode, kot na primer setev rastlin, ki polžem smrdijo, polaganje ovir, postavitev pasti, električnih ograjic in drugo.
Pridelovalci lahko uporabijo tudi naravne načine zatiranja z žaganjem, pepelom, apnom in podobno ali kemične pripravke, limacide. Pri zatiranju polžev so lahko v pomoč tudi race in kokoši, so spomnili na zbornici.
