To se še zlasti pozna v destinacijah, kot je Bled, kjer običajno prevladujejo tuji gostje. Blejski grad, otok, kočije in pletne v veliki meri samevajo. Ponudniki, ki jih je kriza povezala, pa upajo, da se bo julija situacija vendarle popravila.
"Blejski vsakdan je sedaj bolj miren, obiskovalcev ni veliko in tisti, ki imajo v spominu še stari romantični Bled, jim priporočam obisk sedaj. Narava se je osvežila in zadihala, znova se čuti ta neverjeten naboj Bleda, zaradi katerega ljudje že od nekdaj prihajajo sem," utrip na Bledu po epidemiji novega koronavirusa opisuje blejski župan Janez Fajfar.
Kako prazen je Bled, je najbolj opazno na Blejskem gradu, ki je sicer ena najbolje obiskanih slovenskih znamenitosti. Ob vikendih dnevno naštejejo okoli 100 obiskovalcev, med tednom pa med 40 in 60, medtem ko so lani dnevno beležili od 2400 do 2600 obiskovalcev, pojasnjuje direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik in dodaja, da v tem času vsakega obiskovalca nagradijo s spominkom.
Približno polovica Slovencev
Upa, da se bo ob večji liberalizaciji prehodov meja po Evropi situacija vsaj nekoliko popravila. Trenutno je približno polovica obiskovalec Slovencev, polovica pa tujcev. V lanskem rekordnem letu je grad obiskalo 115.000 Slovencev, večinoma v organiziranih skupinah, ki so bili na drugem mestu takoj za Korejci.
"Še precej časa ne moremo pričakovati podobnih številk kot včasih, morda sploh nikoli več," meni Završnik in dodaja, da je situacija dramatična, saj so čez noč prišli v položaj, ko se morajo ukvarjati z eksistenčnimi vprašanji, medtem ko so bili še pred nekaj meseci usmerjeni v programe in investicije. "Zelo je težko, ko človek premišljuje, kako in kaj storiti, da bi izšli iz tega in vsaj približno prišli v čase, ko bo omogočena normalna eksistenca," pojasnjuje.
Fijakerji, pletnarji ...
V velikih težavah so se znašli tudi ostali ponudniki različnih aktivnosti in doživetij, ki jih na Bledu ni malo. Ob praznem Bledu imajo ponudniki prostočasnih aktivnosti v naravi, fijakerji, pletnarji in drugi zelo malo dela. Marsikateri med njimi v svojih statistikah nima niti odstotka domačih gostov, zato je njihova zaskrbljenost še večja.
"Če nas je bilo prejšnja leta v enem dnevu na parkirišču sedem fijakerjev, je vsak skoraj zagotovo peljal kakšno vožnjo. Danes pa bova na parkirišču en ali dva in vprašanje, če bo kdo opravil kakšno vožnjo," stanje opisuje kočijaž Toni Mežan.
Kot pojasnjuje, se po Bledu sicer že v manjšem številu sprehajajo tudi tujci, sliši madžarščino, nemščino in jezike nekdanje skupne države, vendar pa je tistih, ki se želijo peljati s kočijo, zaenkrat malo. Privabiti jih skušajo z boljšim doživetjem za isto ceno, tako v vožnjo okoli jezera vključijo pot preko Rečice, da si lahko gostje s kočije ogledajo tudi grad.
Le malo dela imajo tudi pletnarji. Kot pravi Gregor Pazlar, na dan delajo le trije pletnarji, in sicer dva na Mlinem in en v centru ter opravijo le pet ali šest voženj. Imajo nekaj individualnih gostov, ni pa skupin, ki jih je sicer običajno veliko pred in po glavni sezoni. "Bomo videli, kako bo naprej, kako se bodo odpirale meje. Tudi hoteli so večinoma še zaprti in najav skupin za poletje skorajda ni," pojasnjuje.
Povezovanje
"Letošnje leto lahko vsi skupaj preživimo samo, če bomo sodelovali," je prepričan blejski podžupan Jakob Bassanese. Zato so se ponudniki med seboj povezali, gostom za isti denar ponudili več in pristopili h kartici Gost Bleda, ki gostom prinaša ugodnosti ali dodatno ponudbo pri različnih aktivnostih.
H kartici, ki bo na voljo vsakemu, ki na Bledu biva vsaj dva dni, bo začela delovati 15. junija. K njej je pristopilo že okoli 200 ponudnikov, dnevno pa pristopajo še novi. "Ponudniki vidijo, da morajo biti aktivni in da je treba sodelovati," ocenjuje direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj in dodaja, da je to poudarjeno sodelovanje deležnikov na destinaciji pozitivna stvar, ki jo je prinesla kriza.
"Kriza je bila morda dobra v tem smislu, da se zavedamo, da smo vsi na istem čolnu ali na isti pletni," zaključuje župan, ki vidi pravo prihodnost turizma v sodelovanju, gostoljubnosti in prijaznosti do gostov, ki tudi sami spoštujejo okolje, v katerega prihajajo.
