S prvimi kemijskimi reakcijami in fizikalnimi zakonitostmi se je seznanila v rodnem kraju – v OŠ Podlehnik, nato je šolanje nadaljevala na ptujski gimnaziji. In ravno slednja je pri Špeli Trafela prebudila željo po naravoslovnem raziskovanju. »Najrajši sem imela matematiko in kemijo, nisem pa bila največja ljubiteljica zgodovine, filozofije, psihologije,« je priznala. Odločitev za Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani je bila zato logična, in kot se je izkazalo, pravilna odločitev. Že kot študentka je delala na Odseku za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožefa Stefana. »Delo me je navdušilo do te mere, da sem se, ko je prišel čas odločitve, kaj bom počela v življenju, brez oklevanja vpisala na doktorski študij,« je pojasnila svojo odločitev za poklicno pot v znanosti. Danes v okviru doktorskega študija na Mednarodni podiplomski šoli na Inštitutu Jožefa Stefana razvija nanostrukturirane receptorske elemente za detekcijo formaldehida v alkalnih medijih na osnovi redoks sistema Ni (OH)2/NiOOH-Ni. To pomeni inovativen elektrokemijski senzor, ki bo omogočal hitro, poceni in enostavno zaznavo zelo majhnih koncentracij toksičnega in rakotvornega formaldehida (HCHO) v vodnih raztopinah. Formaldehid se pojavlja v zdravstvu, pogrebništvu, različnih industrijah, je tudi sestavna komponenta številnih premazov, ki jih najdemo v kozmetiki, gospodinjskih izdelkih, pohištvu in gradbenem materialu. Glede na to, kako škodljiva in razširjena je ta kemikalija, je njena hitra in učinkovita detekcija zelo pomembna za hitre preventivne zdravstvene ukrepe. Želja po iskanju/raziskovanju tistih stvari, ki bodo uporabne v gospodarstvu in torej človeškem vsakdanu, je njeno gonilo na poti raziskovanja. »Imam še veliko idej in možnosti za razširitev raziskav, ki sem jih pridobila v času doktorskega študija, tako da za zdaj ostajam na Inštitutu Jožefa Stefana.«
Znanost ne razlikuje po spolu
Drugi dom Špele Trafela pa je že deset let prestolnica, kjer torej Podlehničanka uresničuje svojo željo po raziskovanju. Njeno delo sta letos finančno podprla tudi L’Oréal Adria in Slovenska nacionalna komisija za Unesco z nacionalno štipendijo L’Oréal-UNESCO Za ženske v znanosti. V Evropski uniji je namreč po podatkih raziskave She Figures 2018 med raziskovalci le tretjina žensk, nekoliko boljše povprečje imamo v Sloveniji, kjer na doktorskem študiju ženske celo prevladujejo (54 odstotkov), veliko žensk tudi doktorira, postanejo asistentke, docentke, potem pa se njihovo napredovanje upočasni ali ustavi. A kot pravi mlada raziskovalka iz Podlehnika: »Trenutno ne opažam razlik v odnosu do raziskovanja z vidika moških/žensk v znanosti, sem pa šele na začetku kariere. Mogoče bom opazila te razlike v prihodnosti. Res pa je tudi, da delam na odseku (Odsek za nanostrukturne materiale), kjer je zaposlenih približno polovica žensk/znanstvenic – tako da smo kar 'močna ekipa'. In tudi s sodelavci se odlično razumem. Nikoli nisem imela kakršnihkoli problemov ali konfliktov. Tudi moje raziskovanje je enako cenjeno kot pri sodelavcih moškega spola.« Znanost torej rezultatov ne sodi glede na spol, prav tako ne na kraj rojstva, meni mlada raziskovalka. Zato vse, ki jih zanima raziskovanje, odkrivanje novih stvari in odgovarjanje na izzive, poziva, da se brez oklevanja odločijo za znanost. »Treba je le izbrati področje, ki te zanima in veseli. Le tako lahko uživaš in z veseljem opravljaš svoje delo.«
