Minister Cigler Kralj je uvodoma pojasnil, da so morali na začetku, ko so na posameznih ministrstvih prevzeli odgovornosti, na hitro oceniti število ogroženih delovnih mest in kakšna je njihova struktura. Poudaril pa je, da gibanja na trgu dela redno spremljajo in opažajo, da je število brezposelnih od konca marca do konca aprila skokovito raslo, nato pa se je proti konca aprila in v začetku maja začela umirjati. Cigler Kralj v tem vidi razloge za optimizem.
Tretji paket je po njegovih besedah korak naprej, usmerjen pa je v dva ključna cilja, in sicer ohranitvi čim večjega števila delovnih mest ter pomoči podjetjem in drugim skupinam, ki ji doslej še niso vključili. Ukrepi niso idealni, a številke kažejo, da so prijeli tako na področju zdravstva kot področjih gospodarstva in trga dela.
Subveniconiranje skrajšanega delovnega časa
Ključen ukrep je subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, ki ga Slovenija uvaja kot 18 država članica EU. Nemčija in Avstrija, s katerima je Slovenija gospodarsko zelo povezana, s tem ukrepompo navedbah ministra beležita velike uspehe. Država mu bo namenila do milijarde evrov. Za takega delavca s skrajšanim delovnim časom bo delodajalec izplačal 80 odstotkov plače, za to nadomestilo pa bo nato v fiksnem znesku prejel subvencijo države. Država bo subvencionirala od pet do 20 ur tedensko, kar pomeni, da bo moral delavec opraviti vsaj polovičen delovnik. Cigler Kralj meni, da bo ukrep dobro odgovoril na potrebe tistih panog, ki po epidemiji ne bodo mogle na polno zagnati svojih dejavnosti.
Mesečna subvencija za 20 ur tedensko bi tako po predlogu znašala 448,52 evra, za 15 ur tedensko 336,39 evra, za 10 ur tedensko 224,26 evra in za pet ur tedensko 112,13 evra, pa poroča STA. Za delavca, ki prejema minimalno plačo, tako delodajalcu do 80-odstotnega nadomestila ne bo treba doplačati, za delavca z višjo plačo pa bo moral še nekaj primakniti zraven, je opozoril minister. Prejemnik minimalne plače, ki bo na skrajšanem delavniku, torej ne bo prejel zneska minimalne plače. Poudaril je, da je treba gledati tudi nato, da "moramo ohraniti razliko med tistimi, ki delajo in prejemajo minimalno plačo, ter tistimi, ki prejemajo minimalno plačo in bodo na skrajšanem delovnem času."
Upravičenost
Do subvencije bodo upravičeni delodajalci, ki najmanj 10 odstotkom zaposlenim ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela, pri čemer delavec v tem času prejema vse pravice iz delovnega razmerja. Pred napotitvijo se bo moral delodajalec posvetovati tudi s sindikati v podjetju, če pa tega ni, pa s svetom delavcev. Ob tem je Cigler Kralj omenil tudi pomembno varovalko, da delodajalec v v obdobju prejemanja subvencije in mesec dni po njem ne bo smel začeti postopkov odpovedi zaposlitve iz poslovnega razloga v primeru delavcev s skrajšanim delovnim časom. Ukrep je sicer časovno omejen in bo veljal od 1. junija do konca leta, delodajalec pa bo ukrep uveljavljal mesečno za pretekli mesec.
Dotaknil se je tudi vprašanja o podaljšanju možnosti čakanja na delo, ki za en mesec velja samo še na področju turizma. Kot je dejal, so ocenili, da bodo na tak način najbolje pomagal tistim, ki v tem času še ne bodo mogli zagnati dejavnosti, nato pa bodo tudi ti prešli na ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa.
Ukrepi s področja socialnega varstva
Cigler Kralj je napovedal, da bodo domove starejših občanov in socialnovarstvene zavode odprli za nove sprejeme predvidoma s 25. majem. "Datum bo znan, ko bomo ob spoštovanju vseh priporočil lahko skupaj z vodstvi zavodov omogočili takšne razmere, da bodo sprejemi možni," je povedal.
Tretji paket vključuje tudi ukrep, ki se dotika svojcev, ki so oskrbovance v domovih za starejše ali drugih ustanovah s področja socialnega varstva sprejeli v domačo oskrbo. Tem bodo za nazaj uredili oziroma omogočili povračilo stroškov, kar do zdaj v zakonodaji še ni bilo mogoče. Iz proračuna bodo pokrili tudi strošek izpadlih dohodkov zaradi nezasedenih kapacitet v teh ustanovah. Pokrili bodo tudi stroške za delo zaposlenih, ki so bili iz bolnišnic ali zdravstvenih domov začasno premeščeni iz v domove starejših. V primeru izvajalcev storitve pomoč na domu, ki svoje delo zaradi epidemije opravljajo v bistveno manjšem obsegu, bodo v višini 70 odstotkov krili tudi stroške neizvedenih storitev. Tistim, ki to opravljajo izven mreže javne službe, pa bodo omogočili tudi prejem dodatka za nevarnost in posebne obremenitve.
Vlada predvideva tudi poseben dodatek za nevarnost in posebne obremenitve za pripadnike civilne zaščite ali državljane, ki so bili vpoklicani za opravljanje nalog za zajezitev epidemije, in sicer v višini 30 evrov dnevno za zadevne dneve.
Drugi ukrepi
Predvideva se tudi zvišanje subvencij invalidskim podjetjem za zaposlene invalide. Nekaj ukrepov je predvidenih tudi na področju štipendiranja in študentske prehrane. Tako naj bi prejemniki zoisove štipendije med prehajanjem ravni lahko tudi za eno leto nazaj uveljavljali posebne dosežke, ki veljajo kot pogoj za pridobitev štipendije.
