Nabava zaščitne opreme

Pečečnik: Odločitev, da državi priskrbi maske, najslabša odločitev v njegovem življenju

S.R./STA
15. 5. 2020, 07.49
Posodobljeno: 15. 5. 2020, 08.30
Deli članek:

V oddaji Tarča na TV Slovenija se je nadaljvala saga o nakupih zaščitne opreme. Po njihovih navedbah vse kaže nato, da se je oprema preprodajala po verigi več podjetij, nekateri certifikati o njeni ustreznosti pa da so vprašljivi.

STA
Pečečnik je pojasnjeval, da ni bil dobavitelj, ampak zgolj uvoznik zaščitne opreme v času, ko jo je Slovenija najbolj potrebovala.

Podjetnik Joc Pečečnik je v nocojšnji oddaji Tarča, že tretji zapored, ki sledi sumom nepravilnosti pri nabavah zaščitne opreme v času epidemije koronavirusa, izpostavil, da so ga zaprosili, naj pomaga pri uvozu opreme s Kitajske. Ob tem je pomahal s pogodbo med zavodom za blagovne rezerve in kitajskim dobaviteljem. Kot je dejal, je vse maske, certifikate, standarde, kvaliteto ter cene in količine pregledala medresorska komisija, sam pa se v kvaliteto in certifikate ni popolnoma nič vmešaval. 

Poudaril je tudi, da njegovo podjetje ni dobavitelj mask, pač pa uvoznik. "Mi nismo specialisti za medicinsko opremo, to smo glasno povedali. Prvo dobavo smo pripeljali, maske niso bile ustrezne, dobavitelja smo poklicali in se je opravičil. To je bilo javno na zavodu za blagovne rezerve. Dobavitelj je povedal, da bo maske zamenjal, nakar je država rekla, da bi jih rada odkupila, ker jih nujno potrebuje. Od takrat naprej smo v državo pošiljali vzorce s certifikati, da se preveri, če so ustrezni. Tukaj imam dokument podjetja Bureau Veritas, ki pravi, da so ustrezne, potem smo jih naročili. Zdaj pa te maske kar naenkrat niso več ustrezne," je danes pojasnil Pečečnik. 

Neskladnosti

Tudi sicer se je večji del oddaje Tarča vrtel okoli ustreznosti dokumentov in certifikatov za kupljeno zaščitno opremo. Mojca Šimnic Šolinc iz Združenja proizvajalcev in distributerjev medicinske opreme je komentirala več certifikatov nabavljene opreme in opozorila na več neskladnosti. Šimnic Šolinčeva je sicer še direktorica Tosame, ki je tudi proizvajalec zaščitne opreme. 

Za kakovost izdelka pa je po njenih besedah sicer odgovorno podjetje, ki je opremo dalo na trg. Podjetje pa bi moralo biti v prvi vrsti vpisano v register javne agencije za zdravila in medicinsko pripomočke. Pečečnik je ob tem izpostavil potrdilo zavoda za državne rezerve, ki govori o tem, da niso uvažali komercialne robe na trg, ampak da so dobavljali zavodu za blagovne rezerve, ki bo opremo brezplačno delila. 

Na vprašanje ali je primerno, da se certifikate za medicinsko opremo pridobi naknadno, pa je Šimnic Šolinčeva odgovorila, da je to mogoče v primeru, kadar gre za obstoječe certifikate, ki so veljavni za konkreten izdelek, ki se že nahaja v Sloveniji, za kar pa je edini pristojen organ pri nas Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).

Rešitev za podjetje

V Tarči so poročali, da so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor od uprave za zaščito in reševanje prejeli maske FFP2 brez priloženih ustreznih certifikatov. Na poizvedovanje pa da jim je uprava odvrnila, da tudi sami certifikatov za te maske niso prejeli, da maske niso bile ustrezno označene, kar lahko pomeni, da niso ustrezne kakovosti. Teh certifikatov še danes niso prejeli in zato mask ne uporabljajo. 

Po poročanju TV Slovenija je šlo za Acronove maske, a je direktor tega podjetja Samo Lampret danes poudaril, da so imeli za vse dobave priložene ustrezne certifikate. Prav tako je zatrdil, da so za vse maske dobili potrdilo podjetja Bureau Veritas. 

Po besedah Lampreta so zaščitno opremo začeli uvažati, ker je nastala potreba po njej, ki je prej ni bilo. Takoj so pričeli iskati rešitve, na kakšen način rešiti preživetje podjetja, dali so ponudbo in z ministrstvom uspeli uskladiti certifikate. Ob tem je poudaril, da so trgovsko podjetje, ne pa vojni dobičkarji. 

Pečečnik pa je danes v Tarči še povedal, da njegovo podjetje ni dalo marže niti na transport niti na izdelke. Pojasnil je, da ni noben vojni dobičkar in da bo vse podatke javno objavil. Odločitev, da državi priskrbi maske, pa je označil za najslabšo odločitev v svojem življenju. "Želel sem pomagati, ker sem se bal, da bodo ljudje umirali kot v Italiji," je pristavil in dodal, da naslednjič pri dobavah ne bodo sodelovali.