»Še več. Medtem ko namreč danes še vedno vsak čuva svoj vrtiček in pazi, da mu konkurenca ne prekriža načrtov, bomo že jutri morali zares stopiti skupaj,« je prepričan kmetijski svetovalec Vinko Merzel, ko beseda nanese na slovensko kmetijstvo med epidemijo in po njej. A da ne gre za nič takega, česar človeštvo še ne bi doživelo, saj se je skozi zgodovino zvrstilo že mnogo podobnih preizkušenj. »Kljub temu ima trenutna nekaj posebnosti. Število zemljanov se naglo bliža osmim milijardam, svet pa je medtem postal ena sama globalno povezana vas. Razviti svet pravzaprav ne pozna več vojn in pomanjkanja; kar je bilo včeraj luksuz, je danes že pravica slehernega. A znova se je pokazalo, da je prihodnost nepredvidljiva. Seveda bomo živeli še naprej, le da bo bolj jasno, kaj res potrebujemo in česa ne, kaj je potreba in kaj privilegij. Kakorkoli že se bo svet vrtel naprej, namreč ostaja dejstvo, da je naša prva in najpomembnejša potreba hrana.«
Kriza kot nova priložnost
Globalizacija je pokazala svojo šibko plat, pravi, prva poročila o vplivu epidemije na trgovanje s kmetijskimi pridelki pa kažejo, da odkupne cene padajo, da je trgovanje z mlekom ogroženo in odkup mesa stoji, kar je posledica zapor in ustavljenega javnega življenja. »Trgovine z najnujnejšim živilskim blagom so doživele stampedo in dajale vtis venezuelskega vsakdana. Toda kmalu so nekateri potrošniki ugotovili ali pa se spomnili, da hrana vendarle ne zraste na policah super-, vele- in hipertrgovin. Ker telefon in internet hvala bogu še vedno delujeta, so se obrnili neposredno na kmeta in tako končno dobili tisto, kar smo jim ves čas obljubljali: domače, slovensko. Drži, da je kriza zmeraj tudi priložnost, da kaj obrnemo na bolje ali začnemo na novo. Primer nauka iz krize pred desetletjem je iz sektorja prireje mleka, ko je nizka odkupna cena številne rejce prepričala, da so se bodisi začeli ukvarjati s predelavo mleka bodisi postavili mlekomate, se povezali z javnimi zavodi ali poiskali druge načine neposredne prodaje. Družinske kmetije je to pahnilo v razvoj v gospodarsko vitalna družinska podjetja, s čimer so si zagotovile obstoj, potrošnik pa je dobil najkakovostnejša živila in široko izbiro izdelkov za pošteno ceno.«
Brez izvoznega obrata z govejim mesom
V trenutni situaciji so gospodinjstva skoraj edini porabnik živil, kar je, kot pravi Merzel, priložnost za vzpostavitev neposrednega stika s potrošnikom, ki bo kmetu lahko ostal zvest tudi po koncu koronakrize, in sicer za vsakdanja živila, kot so jajca, moka, meso in zelenjava, ter za končne izdelke, kot so klobase, salame, domače testenine, vložena zelenjava, sadje, vino …
»Kupec z dobro izkušnjo se bo z veseljem vrnil in bo za hrano, ki bo v tej krizi pridobila veljavo, pripravljen odšteti več. Pogoj za zvestobo pa so nesporna kakovost, lojalnost, medsebojno zaupanje; vrline, ki jih vsi pričakujemo, znati pa jih moramo tudi dati. Zato kmetu še posebej v teh časih ne sme priti na misel zloraba zaupanja s prodajo nekakovostne ali kako drugače neprimerne hrane, sprevrženo pa je tudi napihovanje cen na račun krize.«
Kot primer dobre prakse so se izkazale kmetije s prirejo mleka, ki so se že v preteklosti preusmerile v predelavo mleka, še posebej v minulih tednih pa je postalo jasno, kako šibki smo v Sloveniji pri ponudbi svežega mesa. »Področje ponudbe svežega mesa je pri nas zakonsko dobro urejeno, tudi z vidika potencialnega predelovalca. Pokazala pa se je zevajoča rak rana slovenske živilske industrije, ki ne premore izvoznega obrata z govejim mesom. Za zdaj smo še na nivoju, ko zmoremo prodati le zelo kakovostno živino in kupiti poceni meso dvomljivega slovesa. Delo za vse, da po koronaepidemiji naredimo 'zdravniški pregled' pri naši živilskopredelovalni industriji.«
Povezovanje – spregledani ključ do uspeha
Zagotovo pa je epidemija potrdila vsemogočnost medmrežja, saj lahko prek spleta kupimo tako rekoč vse in sklenemo skoraj vsak posel. Spletne trgovine cvetijo ne le zaradi lagodnosti, ki nam jo ponuja brezgotovinsko plačevanje, ampak tudi zaradi varnosti pred okužbami z virusi. Te dni je dobro obiskana platforma KGZS Kupujmo domače, pa tudi druge podobne strani. »Ne glede na možnosti individualne prodaje in popolne neodvisnosti kmeta pri prodaji na tak način pa svetujemo rabo povezanih omrežij in spletišč številnih kmetij, ki popestrijo ponudbo in izboljšajo konkurenčnost. Povezovanje je žal pogosto spregledan ključ do uspeha, sodelovanje med kmetijami z enako ali različno ponudbo je konkurenčna prednost, ne pa grožnja.« Na to, kako bomo kot družba cenili osnovne dobrine po krizi, imajo kmetje posreden, a pomemben vpliv, ki ga lahko še povečajo, če z osebnim stikom zgradijo zaupanje, je sklenil Merzel.
»Eno je gotovo: da je namreč hrana tista, ki bo zmeraj držala 'vrečo pokonci'. Zato si nikoli, posebno pa v tem občutljivem času, ne smemo dovoliti prehranskih afer ali početij, ki bi vzbujala nezaupanje. Kriza tudi ne more biti izgovor za izogibanje zakonodaji, ki ureja kmetijstvo in okolje. Ljudje morajo vedeti, da za njimi stoji kmet, ki še vedno pred njihovimi očmi prideluje varno hrano, in to ne glede na bolezen, ne glede na to, da deluje v tovarni na prostem z vsemi tegobami ranjene narave, kot so pozeba, suša, toča … Da je ta kmet, ki svoje prireje ni preselil v kraje s poceni delovno silo, še vedno tu.«
