Kaj spoštovati – odločbo sodišča, ki jasno določa, kdaj se otrok sreča oziroma biva pri staršu, pri katerem stalno ne živi, ali vladno uredbo, po kateri stiki med ljudmi zaradi zajezitve širjenja okužbe s koronavirusom niso dovoljeni?
Takšna vprašanja so v teh dneh romala na razna ministrstva, centre za socialno delo, varuha človekovih pravic ..., a enoznačnega in jasnega odgovora starši žal niso dobili. Prepuščeni so lastni presoji in odgovornemu ravnanju, ker očitno pristojni in strokovne institucije niso enotni in tudi ne dovolj odločni, da bi jasno povedali, katera »zapoved« v razmerah, ko so ogrožena celo naša življenja, velja več.
KAJ STORITI?
Poglejmo le en primer, dilemo ločene mame, ki je imela do epidemije zgledno urejene odnose z nekdanjim možem, njuna otroka sta se redno dobivala z njim oziroma vsak drugi vikend bivala pri njem. Potem pa so nastala nesoglasja. Mama zaradi zagotovitve zdravstvene varnosti otrok in ostalih (v njihovem gospodinjstvu živi tudi ostarela 80-letna babica, ki je že zaradi visoke starosti bolj ogrožena kategorija, poleg tega je tudi srčna bolnica, zdravi se zaradi visokega krvnega tlaka, skratka ima kar nekaj bolezni) hčerkama, ki sta srednješolki, ni dovolila, da v tem času samoizolacije obiščeta očeta oziroma sta pri njem konec tedna. Še zlasti ker v gospodinjstvu bivšega moža ena oseba dela v zdravstvu, torej v tem času v zelo izpostavljeni službi. Če sta hčeri te razmere še razumeli, pa to ni bilo na očetovi strani – začasno prepoved fizičnih stikov je jemal kot nepotrebno, saj je zagotavljal, da so pri njih vsi zdravi, skratka vse je vzel kot nagajanje bivše žene. Pa čeprav v današnjem času obstaja kup načinov, kako vzdrževati stike – prek sodobnih medijev, ko se lahko otroci s starši slišijo po telefonu, pogovarjajo in vidijo po skypu, zoomu ...
CSD: KORIST OTROKA JE PRVA
Pomoč in nasvet so ločeni starši na dolenjskem koncu iskali tudi na novomeški enoti Centru za socialno delo Dolenjska in Bela krajina. Direktorica Irena Kralj je povedala, da je njihovo stališče enako, kot so ga dobili z ministrstva za pravosodje oziroma drugih ministrstev, kamor so tudi romala takšna vprašanja staršev. »Enoznačnega odgovora, ki ga pričakujejo starši, ni. Centri za socialno delo težko presojamo okoliščine, v katerih v teh situaciji potekajo stiki, in nismo tisti, ki lahko rečemo, naj stikov zdaj ne bo. To pristojnost ima sodišče, ki to lahko stori z začasno odredbo. Centri za socialno delo o tem ne odločamo, mi le svetujemo in pomagamo staršem, da dosežejo neki pameten dogovor, predvsem v korist otrok, in da seveda upoštevajo tudi varnostne vidike, ki so v teh okoliščinah pomembni,« je povedala Kraljeva.
IZJEME SO VEDNO
»Osnovna usmeritev našega družinskega prava je, da je treba upoštevati in zagotavljati največjo korist otroka v vseh razmerjih in situacijah, v katerih je udeležen ali prizadet otrok. Kaj je največja korist otroka, je treba ugotoviti in opredeliti v vsakem posameznem primeru posebej z upoštevanjem vseh okoliščin. Načeloma in praviloma je korist otroka tudi ta, da ima čim več osebnih stikov s starši, če ti ne živijo skupaj, in da so ti stiki čim bolj kakovostni,« je dejala pravosodna ministrica mag. Lilijana Kozlovič. Družinski zakonik med drugim določa, da starši o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, odločajo sporazumno in v skladu s koristjo otroka. Zato na vse starše apelirajo, da v teh izjemno kriznih časih ravnajo razumno in v kar največjo korist otroka tako, da se osebni stiki, če se le da, izvedejo. A seveda so izjeme in v času epidemije pri tem ne gre vztrajati. »Še posebej če otrok ali starš, s katerim naj se izvede stik, kaže znake okužbe ali obstajajo resni rizični dejavniki, da je bil starš izpostavljen možnosti okužbe s koronavirusom. Takrat stik z otrokom ni odgovorno ravnanje in ni v korist otroka,« so povedali na ministrstvu. Svetovali so, da se v takih primerih stik vzpostavi drugače, denimo prek sredstev za elektronsko komunikacijo (telefon, videokonferenca).
POGLED PSIHOLOGINJE
Kako te probleme komentira psihološka stroka? Kot pravi dr. Nataša Rijavec Klobučar, doktorica pedagoških znanosti in specialistka zakonske in družinske terapije, psihoterapevtka, ki se v svoji zasebni praksi ukvarja predvsem s pomočjo parom, posameznikom in družinam pri soočanju z različnimi težavami, nas odgovorni prek medijev v teh časih opozarjajo, naj skrbništvo poteka še naprej, prav tako je bila poudarjena »zdrava kmečka pamet«.
»A te dni pogosto beremo na forumih, da si ljudje ne upajo otrok peljati k očetu, oditi na svojo njivo v drugo občino, pomagati ostarelim staršem, pa je jasno napisano, da teh omejitev ni. Včasih so nekatere stvari v javnosti premalo konkretizirane, morda še premalo poudarjene, marsikdo pa si jih razlaga po svoje tudi zato, ker mu v tistem trenutku tako najbolj ustreza,« je dejala Rijavec Klobučarjeva.
Življenje otrok v ločenih družinah pogosto ni preprosto, posebno v prvih mesecih ob ločitvi, ko se tako starši kot otroci navajajo na nov način življenja, kot tudi ne takrat, ko partnerja ne zmoreta postaviti meje med dvema vlogama in še leta po formalnem zaključku zakona v svoja nepredelana čustva in stiske vključujeta otroka. »Stresna situacija, kot jo predstavlja epidemija, porušitev ustaljenega ritma življenja, utečene varnosti in strukture prinašajo negotovost in odpirajo različna čustva tudi na področju stikov z otroki. Ob dodatnem stresu lahko privrejo na plan občutja, ki so se morda ob naglici prejšnjega tempa potisnila na stran,« je razmišljala Rijavec Klobučarjeva.
OTROKU JE TREBA RAZLOŽITI
Otrokom je treba na ustrezen način in primerno njihovi starosti povedati vse o epidemiji, seveda brez zastraševanja in paničarjenja, a z odgovornostjo do predpisanih ravnanj. Treba je odgovarjati na njihova vprašanja in jih s konkretnimi stvarmi pomirjati. Če jih je strah, jim denimo rečemo, da če smo doma, ne bomo zboleli, in da je pomembno skrbno umivanje rok. Pomagamo si lahko tudi s pravljicami in zgodbicami, prav tako bodimo iskreni, ko nimamo odgovora na vsa vprašanja. Seveda pa je treba otroku zagotoviti, da je vse le začasno in da bodo takrat, ko se bo spet vrnil v vrtec ali šolo, tudi druženja z njemu pomembnimi ljudmi potekala na prejšnji poznan način. »Sklicevanje na omejitev gibanja je seveda le izgovor, ki lahko enega starša precej vznemirja, odpira pomisleke, ali mu drug prepoveduje stike … Če se starši dogovorijo, da je začasno morda bolje zaradi omenjenih dejavnikov tveganja, da otrok ostane doma, pa imamo seveda danes druge možnosti ohranjanja odnosa, kot so pogostejši telefonski klici, videoklici in druge možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija,« je svetovala Rijavec Klobučarjeva.
