Pri organizaciji letnih dopustov se lahko zlasti zaplete v tistih podjetjih, kjer bodo proizvodnjo ponovno oziroma v celoti lahko zagnali šele maja ali celo kasneje. Marsikje bo verjetno treba poletne dopuste bodisi omejiti oziroma skrajšati ali jih celo prestaviti v začetek jeseni. Nekatera podjetja so v minulem času tudi že napotila delavce na koriščenje letnega kolektivnega dopusta, ki ga sicer v normalnih razmerah načeloma vedno organizirajo oziroma odredijo julija ali avgusta.
Gospodarska zbornica in inšpektorat se lomita med potrebami delavcev in delodajalcev
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) delodajalcem sicer odsvetuje enostransko odrejanje koriščenja letnega dopusta delavcev za tekoče koledarsko leto, Inšpektorat RS za delo pa celo pravi, da tega delodajalci ne smejo početi. Izraba letnega dopusta je namreč stvar dogovora med delavcem in delodajalcem in je delavčeva pravica, poudarjajo oboji. Na drugi strani pa v taisti GZS opozarjajo na problematiko koriščenja dopustov v obdobju po umiritvi krize, ko bi delodajalci delavce potrebovali za zagon proizvodnje. »S tem v zvezi omenjamo, da se po Zakonu o delovnih razmerjih letni dopust izrablja ob upoštevanju treh kriterijev: upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. To pomeni, da je treba koriščenje letnega dopusta usklajevati obojestransko, v interesu potreb delavca in potreb delodajalca,« so dejali v GZS. Inšpektorat za delo razume, da delodajalec pri načrtovanju kolektivnega letnega dopusta (torej letnega dopusta v določenem delu) izhaja iz potreb delovnega procesa in ga umesti v čas, ki je v interesu delodajalca, torej v obdobju, ko ni dela oziroma so prisotne težave z zagotavljanjem delovnega procesa. Na drugi strani pa je bistveno, pravijo, da delodajalec delavcu omogoči tudi izrabo ustreznega dela letnega dopusta v času, ko se primarno upoštevajo možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti, ter se na ta način doseže namen in cilj pravice do letnega dopusta.
Delodajalci se odgovorom izmikajo
Delodajalci so v odgovorih glede koriščenja letnih dopustov v prihodnjih oziroma v poletnih mesecih previdni in diplomatski. Tako so iz Taluma sporočili, da je zakonodaja glede koriščenja dopusta znana. Sicer pa so že v prvem tednu po razglasitvi epidemije število zaposlenih v tovarni zmanjšali tudi s koriščenjem starega dopusta in presežnih ur, v drugem tednu, od 23. marca dalje, pa so zaradi poslovnih razlogov na začasno čakanje na delo napotili sodelavce iz matične družbe Talum, d. d., in dveh odvisnih družb Talum Inštitut ter Ekotal. Tako je bila na začasno čakanje na delo napotena dobra tretjina zaposlenih, predvsem iz servisnih in storitvenih služb oziroma enot. Zaposleni kidričevskega podjetja Boxmark pa so konec marca in v začetku aprila koristili 14-dnevni kolektivni dopust. »S ponedeljkom, 6. aprilom, so vsi zaposleni, ki ne sodelujejo v proizvodnji izdelave zaščitnih obraznih mask, napoteni na čakanje na delo doma. Kdaj bomo ponovno zagnali vso proizvodnjo, je težko oziroma nemogoče napovedati. Glede na potek bolezni na Kitajskem pa vemo, da bo trajalo vsaj še kakšen mesec ali dva,« je dejal direktor podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš. Zato je tudi težko govoriti o koriščenju letnih dopustov v času poletne sezone.
Najprej stabilizacija proizvodnje, potem dopusti
»Povsem legitimno je, da razmišljamo o dopustu v času poletja, a zavedati se moramo, da je treba najprej stabilizirati proizvodnjo in s tem podjetje. Če tega ne bomo storili, potem dopusta ne bomo potrebovali,« je brez olepševanj povedal direktor Boxmarka. Tudi v slovenjebistriškem podjetju Aluminium Kety Emmi (nekdaj Aha Emmi) so zaposleni koristili kolektivni dopust, in sicer v zadnjem tednu marca, ki je bil sprva načrtovan konec julija. Prestavili so ga, saj predvidevajo, da njihovi kupci med poletjem ne bodo zapirali svojih vrat. »Kakšna točno bo gospodarska in epidemiološka situacija poleti, v tem trenutku nihče ne ve, a kot vedno bomo tudi tokrat spoštovali vse pravice zaposlenih, določene z zakoni in podjetniško kolektivno pogodbo.« Sicer pa je v podjetju od aprila približno 70 odstotkov zaposlenih na čakanju na delo doma. »Delo smo nadaljevali le na nujnih programih, kot je medicinska oprema.« Povsem podobno razmišlja tudi vodstvo lenarškega podjetja TBP, kjer se bodo po besedah direktorja Danila Rojka po ponovnem zagonu proizvodnje v prvi vrsti prilagajali potrebam svojih kupcev.
Kaj pravi 163. člen Zakona o delovnih razmerjih
(1) Letni dopust se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.
(2) Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.
(3) Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo.
(4) Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta po drugem in tretjem odstavku tega člena, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.
V kontekstu letošnje koronakrize, ki je in bo brez dvoma najbolj prizadela gospodarstvo, bodo delodajalci verjetno izkoristili 4. odstavek 163. člena ZDR-1. To ne pomeni, da bo delavec ostal brez letnega dopusta, ki mu pripada, lahko pa se zgodi, da ga ne bo mogel koristiti v tistem času, kot bi ga sam želel.
