Bo policija zgolj pomagala zdravstvenim inšpektorjem, ki jih je v Sloveniji 91, pri opravljanju nadzora nad spoštovanjem odločb o karanteni ali osamitvi, če ti ne bodo sami mogli obvladati morebitnih kršiteljev? Ali pa bodo podatke zbirali vnaprej oziroma »na zalogo« in preventivno trkali na vrata potencialnih prenašalcev?
»Nacionalni inštitut za javno zdravje bo policiji povedal, da mora biti oseba xy, ki biva na tem in tem naslovu, v karanteni naslednjih sedem dni,« je v ponedeljek za nacionalni radio dejal notranji minister Aleš Hojs. Po njegovih besedah policija »ne bo tja hodila kar tako«. Bo pa občasno preverjala, ali se karantena izvaja. »Prav je, da policija vsaj preventivno opravi nekaj takih preverjanj, da bodo tisti, ki prihajajo k nam, vedeli, da je stvar resna, in da bomo karanteno resno izvajali,« je dejal Hojs. Minister je sicer v radijskem pogovoru poudarjal predvsem nadzor nad tistimi, ki so poslani v karanteno po prihodu v Slovenijo, vendar pa daje zakon policiji tudi možnost pridobivanja podatkov o osebah, ki jim je osamitev na domu odredil osebni zdravnik.
Katere podatke bo policija pridobila od NIJZ
Policija bo sicer od NIJZ pridobila: osebno ime; EMŠO, za tujega državljana pa številko, vrsto in državo izdajateljico osebnega dokumenta; naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča; podatke o osebnem zdravniku; podatke o odločbi, s katero je bila oboleli osebi odrejena osamitev, popolna osamitev ali karantena (kdo in kdaj je odredil osamitev); podatke o vrsti in trajanju osamitve ali karantene (ali osamitev poteka na bolnikovem domu, v zdravstvenem zavodu ali v za ta namen posebej določenem prostoru); podatke o omejitvah, ki so bile odrejene za osebe, za katere sta odrejeni osamitev ali karantena (zaščitna oprema, način prevoza). Omenjeni 103. člen ZIUZEOP je že v času obravnave dvigal precej prahu. Koalicija ga je tik pred potrditvijo zakona v DZ omilila in iz njega izločila dve najbolj kritizirani pooblastili, in sicer za izdelavo fotorobota in vstop v tuje stanovanje.
Prelesnikova: Grob poseg v ustavne pravice
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je še pred obravnavo v DZ opozarjala, da dodatna pooblastila policiji pomenijo grob poseg v ustavne pravice, v praksi pa vzpostavitev policijske države. »Pooblastila iz 103. člena se ne nanašajo le na zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, na primer glede karantene ali izolacije, temveč tudi na zelo široko podan namen zajezitve in obvladovanja epidemije ter v zvezi s tem sprejetih odredb in odlokov. Aktivnostim glede zadnjega smo izpostavljeni prav vsi državljani Slovenije,« je spomnila v sporočilu javnosti. Na notranje ministrstvo smo naslovili vprašanje, kako si v praksi zamišljajo policijski nadzor okuženih oseb in kaj se zgodi v primeru, če okuženi ni pripravljen sodelovati in ne odpre vrat. »Besedilo protokola za izvajanje pooblastil iz tretjega odstavka 103. člena ZIUZEOP je še v pripravi, zato vam na vprašanja v tem trenutku še ne moremo odgovoriti,« so nam sporočili iz službe za odnose z javnostmi.
Kako dolgo bodo policisti lahko hranili podatke?
»Pridobljeni podatki iz tega člena se hranijo najmanj toliko časa, dokler trajajo ukrepi, odrejeni po zakonu, ki določa nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje, oziroma po odredbah in odlokih, sprejetih za zajezitev in obvladovanje epidemije, vendar ne dlje kot 30 dni po koncu razglasitve epidemije. Po preteku tega roka se pridobljeni podatki izbrišejo oziroma uničijo,« beremo v 103. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije.
