Nekoč najvplivnejši slovenski gradbeni baron Ivan Zidar, ki je že več kot štiri leta v osebnem stečaju, se očitno še naprej skrivoma financira iz davčnih oaz, kamor je pred državo in upniki umaknil preživele ostanke propadlega poslovnega imperija SCT.
To razkrivajo dokumenti, ki smo jih pridobili in analizirali na Necenzurirano.si. Ključno vlogo v teh denarnih tokovih ima Tovarna kovinske opreme (TKO) iz Murske Sobote, ki je bila nekoč v lasti SCT, Zidar pa jo je tik pred njegovim stečajem prepisal na offshore podjetje v Dubaju. Samo v zadnjem letu je dubajsko podjetje iz Slovenije prejelo 300.000 evrov. Denar mu je Tovarna kovinske opreme nakazala na račun v davčni oazi Mauritius, ki leži v Indijskem oceanu.
Informacije o računih v davčnih oazah, na katere se pretaka na sto tisoče evrov, bi morale zanimati Zidarjeve upnike. Ti od nekdanjega prvega moža SCT že nekaj let terjajo več milijonov evrov. Zidar se že več let izogiba sojenjem in prestajanju zaporne kazni, na katero je bil obsojen leta 2016. Že pred tem se je izgubila tudi sled za veliko večino njegovega premoženja.
Zaposleni doma, denar pa na Mauritius
Iz dokumentov je razvidno, da je šlo zadnje nakazilo iz Murske Sobote na račun na Mauritiusu 30. marca. Do takrat je proizvodnja v tovarni, ki izdeluje komponente gradbenih strojev, zaradi epidemije covida-19 že obstala. Velika večina od 200 zaposlenih je bila zaradi pomanjkanja dela na dopustu.
Kljub temu je finančna služba TKO na ta dan na otok v Indijskem oceanu nakazala dobrih 33.000 evrov. Denar je šel na račun, ki ga po naših podatkih obvladuje podjetje Najah Fze. To je registrirano v eni od prostotrgovinskih con na širšem območju Dubaja, v lasti pa ima 98-odstotni lastniški delež TKO. Šlo je torej za izplačilo dela dobička.
Kdo je dejanski lastnik podjetja Najah Fze (njegovo ime v arabščini pomeni »uspeh, zmaga«) in s tem prejemnik denarja, iz javno dostopnih poslovnih registrov ni mogoče ugotoviti. Uradna lastnica podjetja je Asma Said Said Ali Bhatti, uslužbenka družbe GWS Trust Services, kjer odpirajo offshore podjetja za premožneže z vsega sveta. Njihova pogosta praksa je, da podjetja uradno prepišejo na državljane Združenih arabskih emiratov, ko želijo prikriti svoje lastništvo.
Po informacijah več virov je v ozadju podjetja Ivan Zidar oziroma njegovi svetovalci. Podjetje Najah Fze je namreč leta 2017 lastništvo tovarne iz Murske Sobote prevzelo od drugega podjetja iz Združenih arabskih emiratov, ki ga je po podatkih iz dokumentov obvladoval Zidar. »Šlo je za izplačilo bilančnega dobička v skladu s sklepom družbenika. Izvedeno je bilo na račun družbenika, ki ga ima odprtega pri svoji poslovni banki in nam ga je posredoval,« je pojasnil direktor TKO Alojz Bokan.
Od kod denar za odvetnike in osebje
Na vprašanje, kdo je dejanski lastnik podjetja Najah Fze in ali je to Ivan Zidar, je Bokan odgovoril, da »je po meni znanih podatkih lastnik omenjene družbe gospa Asma Said Said Ali Bhatti, kot je tudi navedeno v registru«. Z Zidarjem ni mogoče priti v stik.
V zadnjem desetletju je TKO letno Zidarju v povprečju prinašala četrt milijona evrov letnih dividend. Leta 2018 je ob 20 milijonih evrov prihodkov ustvarila milijon evrov čistega dobička. Po neuradnih informacijah naj bi Zidarju v podjetju TKO zagotavljali tudi uporabo luksuznega avtomobila s šoferjem.
Nakazila bi morda lahko upnikom pomagala odgovoriti na vprašanje, kako je mogoče, da Zidar v vsem tem času nima težav s plačevanjem stroškov bivanja v vili z bazenom v Ljubljani, odvetnikov ter medicinskega in drugega osebja, četudi je že od leta 2016 v osebnem stečaju. Tega vodi upravitelj Boštjan Jurkošek, ki že več kot štiri leta nadzoruje njegove osebne finance.
Sodišče je že pred tedni zavrnil zahtevo za upraviteljevo razrešitev, ki jo je vložil odvetnik Zoran Hartman. Gre za pooblaščenca nekdanje Zidarjeve soproge Vincencije Lambergar, na katero je Zidar prepisal milijonsko premoženje v Sloveniji. Jurkošek poskuša od nje izterjati najmanj 67.000 evrov in priti do nepremičnin, ki jih je dobilo. Hartman vztraja, da gre za neupravičeno gonjo proti njegovi stranki. Vincencija Zidar naj bi namreč po delitvenem sporazumu iz leta 2012 dobila le manjši del dejanskega premoženja Ivana Zidarja.
Kaj je počel stečajni upravitelj
Večino naj bi Zidar skrival v tujini. »Zakaj v stečajno maso iz Dubaja ne poskuša vrniti tovarne TKO iz Murske Sobote, ki Zidarju vsak mesec prinaša več deset tisoč evrov? Zakaj je do nadaljnjega odložil prodajo vile z bazenom, v kateri biva Ivan Zidar? Zakaj ne preveri, kdo plačuje stroške bivanja ter njegovo osebje in odvetnike?« se je Hartman spraševal v zahtevi za Jurkoškovo razrešitev.
Zakaj torej upravitelj ni preverjal, kdo plačuje Zidarjeve račune in ali gre morda za denar, ki ga je nekdanji gradbeni baron skril pred upniki? Kot je Jurkošek pojasnil sodišču in upnikom, bi bilo takšno preiskovanje vnaprej obsojeno na neuspeh.
»Ne gre za države EU, ampak države izven EU, zato je vprašljivo, na kakšen način bi upravitelj dokazoval pravno podlago, na kateri je upravičen do določenih javno nedostopnih podatkov, po katerih bi poizvedoval,« je poudaril Jurkošek. Kot upravitelj nima policijskih pooblastil, v tako imenovanih davčnih oazah pa tudi davčni organi ne pridejo do želenih podatkov.
Ker bi mednarodna preiskava trajala več let, bi povzročila več deset ali celo sto tisoč evrov stroškov, za katere bi moral predhodno dobiti odobritev stečajnega sodišča, se je branil upravitelj. Po njegovem bi Zidar v tem času izvedel za začetek preiskave in v tem primeru še dodatno skril povezave do lastništva TKO.
To pa pomeni, da bodo lahko Zidar ali morebitni drugi pooblaščenci na računih v davčnih oazah še naprej prejemali denar.
