Pod znamenitimi Plečnikovimi arkadami so zgolj sence dreves in redki posamezniki, ki eden po eden vstopajo v mesarije, ki tam edine še obratujejo. Legendarni »pajzli«, v katerih ljubljanska kulturno umetniška scena sicer rešuje svet, so zaprli svoja vrata. Tudi stojnice s sadjem in zelenjavo samevajo, med redkimi obiskovalci pa vejeta vojaška disciplina in nekakšna napetost, ki bi jo z besedami palčka Smuka lahko rezal s škarjami.
»Tale tržnica je živela od upokojencev. Mlajši so po cele dneve v službah, upokojenci pa pridejo na trg, po nakupih, se dobijo s kom, poklepetajo. Zdaj tega ni,« je poudarila starejša branjevka, ki prodaja v glavnem zelje. Kot pravi, je veliko strank izgubila zaradi neobratovanja javnega prometa: »Starejši, ki živijo v središču mesta, še pridejo, ostali iz drugih delov Ljubljane pa niti ne morejo, ker mestni avtobusi ne vozijo.« »Tudi turistov ni. Čuti se strah zaradi koronavirusa. Delamo toliko, da pokrijemo položnice,« je pristavil mlajši branjevec, ki na sosednji stojnici prodaja sadje.
Zima je za večino mrtva sezona
Na Molu pojasnjujejo, da so prodajalci na odprtem delu tržnice oproščeni plačila najemnine za marec in april, najemnike gostinskih vrtov in prostorov v lasti Mola, ki so bili zaradi vladne uredbe primorani prostore zapreti, pa so oprostili plačila najemnine za obdobje od 15. marca do 30. aprila.
»Pozimi smo delali le en dan na teden, kar zadošča le za pokritje najbolj nujnih stroškov. In zdaj, ko bi morala pokrivati izgubo, je promet zaradi omejenega gibanja močno upadel. Da vsaj delno pokrijeva izpad dohodka, sva začela strankam sadje in zelenjavo dostavljati na dom, a kljub temu komaj shajava,« je povedal mlajši par. Dodatno jima poslovanje otežujejo tudi spremenljive razmere pri dobavi. »Ko grem zjutraj po blago, pogosto niti ne vem, kaj bom dobil. Včasih sta bila na voljo dva polna tovornjaka robe, danes običajno pride en, napol prazen. Ob tem pa se skoraj vsak dan spremenijo še cene. Naše stranke težko razumejo, da so morale včeraj za kilogram jagod odšteti dva evra, danes pa kar tri.«
Za pomoč države se lahko obrišejo pod nosom
Ob vseh težavah, s katerimi se srečujeta, in kljub znatno manjšemu prometu od pričakovanega ne moreta računati na državno pomoč, kot tudi mnogi drugi branjevci. »Zima, vključno s februarjem, je za nas, ki se ukvarjamo s prodajo na prostem, mrtva sezona. Prihodka praktično ni, zato zdaj ne moremo prikazati, da se nam je promet zaradi epidemije zmanjšal. Glede na pogoje, ki jih je postavila vlada, se lahko za pomoč samo obrišemo pod nosom.« Presenečena sta bila tudi nad tem, da sta morala na tržnici za marec plačati polno najemnino stojnice, saj je bilo rečeno, da bodo vsaj delno oproščeni plačila. Na Molu glede tega pravijo, da so prodajalci na odprtem delu tržnice oproščeni plačila najemnine za marec in april, najemnike gostinskih vrtov in prostorov v lasti Mola, ki so bili zaradi vladne uredbe primorani prostore zapreti, pa so oprostili plačila najemnine za obdobje od 15. marca do 30. aprila.
