Mesec dni po tem, ko je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek napovedal prve ukrepe za ublažitev posledic koronavirusa SARS-CoV-2 na gospodarstvo, negotovost v podjetjih raste. Številna po izčrpanju rezerv ne bodo imela denarja, da bi izplačala plače za marec. Računala so namreč, da bodo v tem času že na voljo likvidnostna posojila SID-banke in Slovenskega podjetniškega sklada, ki jih je obljubljala vlada. Toda razpisov iz neznanega razloga še vedno ni.
Še več. Tistim najbolj prizadetim je država obljubila pokritje plač in prispevkov za delavce na čakanju v celoti in tudi za nazaj. A je marsikdo spregledal določbo zakona, da bo moral ta sredstva založiti, država pa mu jih bo povrnila šele 10. maja, torej čez mesec dni. Če ne bo izplačal plač, pa ne bo upravičen do državnega denarja in tvega celo plačilo kazni.
Po ocenah naših sogovornikov iz vrst bank, ki čakajo na poroštva države, svetovalcev, ki pomagajo podjetjem pri urejanju likvidnostnih posojil, in samih podjetij bodo do denarja na podlagi državnih ukrepov v najboljšem primeru prišli šele konec aprila. To pomeni, da so podjetja v vmesnem času prepuščena samim sebi.
Kdaj pridejo ukrepi?
Medtem ko je večina evropskih držav že sprejela tudi po več deset milijard evrov vredne poroštvene sheme za pomoč podjetjem, ki jih je vmes potrdila tudi že Evropska komisija, so ukrepi za reševanje pomanjkanja likvidnosti v Sloveniji šele v pripravi.
»Naslednji zakon, ki se bo osredotočal predvsem na zagotavljanje likvidnosti gospodarstva, bo predložen državnemu zboru v naslednjih dveh tednih,« je konec marca na odboru za finance povedal finančni minister Andrej Šircelj. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pa je v soboto sklical delovno skupino s predstavniki gospodarstva, turizma in kmetijstva. Na posvetu so bile tudi največje delodajalske organizacije.
Kakšni bodo ukrepi in ali bodo podjetjem po vzoru tujine zagotovili toliko finančnih virov, kot jih bodo potrebovala, ni znano. Med javno znanimi predlogi pa je bil tudi, da bi se namesto regresa uvedlo vrednostne bone za dopust pri slovenskih turističnih ponudnikih. A je ministrstvo za gospodarstvo to že zavrnilo, saj bi bil takšen ukrep težko izvedljiv.
Med ukrepi bi lahko bila tudi jamstvena shema za banke, ki jo je Slovenija uvedla že leta 2009 kot odgovor na posojilni krč po izbruhu finančne in gospodarske krize. Tako kot takrat bi jamstva v imenu države dodeljevala SID-banka, ki jo vodi Sibil Svilan. Po ocenah naših sogovornikov bi lahko shemo v najboljšem primeru uvedli konec meseca.
Kljub vsemu je že zdaj jasno, da Slovenija z ukrepi za reševanje likvidnosti zamuja in da bodo podjetja do nujno potrebnega denarja prišla prepozno. Tudi izkušnje s prvim protikoronskim zakonom kažejo, da se lahko priprava in sprejem ukrepov zavleče.
Nenehno prestavljanje razpisov
Mnoga podjetja v teh dneh iščejo pot, kako prebroditi naslednjih nekaj tednov in kako pravočasno priti do svežih sredstev. Svoje upe po naših informacijah polagajo v dva državna razpisa: Slovenskega podjetniškega sklada in SID-banke.
Prvi je 25 milijonov evrov vreden razpis podjetniškega sklada, v okviru katerega bodo za podjetja na voljo likvidnostna posojila v višini od 40 do 125 tisoč evrov. Namenjena so podjetjem z najmanj dvema in največ 50 zaposlenimi, odobrili pa naj bi do 400 posojil. Prioritetno bi ga dajali podjetjem v hotelirstvu, gostinstvu, turističnih storitvah, dobavnih verigah za avtomobilsko industrijo ...
Razpis bi moral biti po napovedih zunaj že 27. marca, vendar se to do danes ni zgodilo. Zakaj, na podjetniškem skladu pod vodstvom Maje Tomanič-Vidović niso pojasnili. Povedali so le, da na spletni strani objavljajo »vse ukrepe, ki so trenutno že na voljo, in vse ukrepe, ki še bodo«. Med njimi je tudi 80 milijonov evrov težak razpis za zavarovanje bančnih posojil, vendar je ta namenjen izključno financiranju investicijskih projektov in obratnih sredstev.
Zdrava podjetja bodo dobila denar
Podjetniki si bistveno več sredstev obetajo od SID-banke. Njena sredstva so namreč za zdaj na voljo predvsem velikim podjetjem, pomaga pa tudi pri financiranju podjetij, ki se z državo dogovorijo za dobavo zaščitne opreme.
Neuradno so v SID-banki objavo razpisa – krizno financiranje za mikro, mala in srednje velika podjetja – napovedali za drugo polovico marca, a z njim že 14 dni zamujajo. Najprej so njegovo objavo prestavili v začetek tega meseca, po zadnjih informacijah pa bo objavljen v prihodnjih dneh.
Ob vsem tem je treba upoštevati še, da po objavi razpisa traja še vsaj teden dni, da podjetja s podjetniškim skladom in SID-banko uredijo vso potrebno dokumentacijo. Šele nato pride do izplačila sredstev.
Podjetja pa lahko kljub vsemu še vedno računajo na pomoč komercialnih bank. Po besedah sogovornika iz ene izmed večjih bank bodo podjetjem priskočili na pomoč z manjšimi krediti, da bodo lahko izplačala plače. Želijo namreč obdržati dober odnos s komitenti in jih ne spravljati v še večje težave. Toda to velja zgolj za dobro stoječa podjetja. Za tiste, ki so se že prej prebijali iz meseca v mesec, bodo vrata bank zaprta in očitno tudi države.
