Podatkov o tem, koliko je zasvojenih s pomirjevali v Sloveniji, ni, saj vsi, ki imajo to težavo, žal ne poiščejo pomoči. Precej pa pove podatek, da se poraba zdravil z delovanjem na živčevje veča. V letu 2008 je bilo po podatkih NIJZ skupaj predpisanih 2,8 milijona receptov za zdravila, ki se najpogosteje zlorabljajo in povzročajo zasvojenost, leta 2018 pa kar 3,4 milijona. Gre za zdravila, namenjena zdravljenju živčevja, med njimi so pomirjevala, uspavala, anestetiki, zdravila za zdravljenje epilepsije, pa analgetiki za zdravljenje bolečine, antidepresivi ... Ta skupina zdravil je po porabi zdravil na recept celo druga najpogostejša pri nas, takoj za zdravili za zdravljenje bolezni srca in ožilja.
Človeku je najlažje predpisati pomirjevalo
S problematiko zasvojenosti s pomirjevali se srečujejo tudi v Psihiatrični bolnišnici Ormož. Kot je dejal Židanik, so pred leti zdravniki predpisovali pomirjevala vsakodnevno, kar je bilo popolnoma sprejemljivo: »Ljudem je bilo najlažje predpisati pomirjevalo ob občutenju neke psihične stiske. Pomirjevala so na kratek rok relativno varna, predvsem pa takoj pomagajo. Ljudem takoj odleže pritisk njihovih težav. Žal pa je to ravno razlog za razvoj psihične odvisnosti – ko čutimo neko nelagodje, se več ne vprašamo po vzrokih, ne razmislimo, kaj lahko storimo, da te vzroke odpravimo, temveč preprosto vzamemo pomirjevalo.«
»Dobiti pomirjevala pri zdravniku ni več tako preprosto«
K sreči pa se je odnos zdravnikov do predpisovanja teh zdravil po mnenju sogovornika spremenil. »Več je prepoznanih primerov odvisnosti od pomirjeval. Imamo opravka s številnimi bolniki, ki jim pomirjeval ni več mogoče ukiniti. Prej smo bili v fazi, ko te problematike sploh nismo zaznali, zdaj pa smo že kakšni dve desetletji v fazi, ko se srečujemo s posledicami prejšnjega načina predpisovanja zdravil. To pomeni, da je bilo objektivno te problematike prej več, zdaj pa je več diagnosticirane odvisnosti. Pri zdravniku ni več tako preprosto dobiti pomirjevala. Tudi zavarovalnica je že ukinila najvišje odmerke pomirjeval in nekatera praktično izločila iz prodaje. Gre za pomemben signal tako predpisovalcem, da se ta zdravila zavestno ukinjajo, kot bolnikom, ki namesto ene tablete za isti učinek vzamejo po štiri tablete,« je dodal.
Zdravljenje težje ozdravljivo od alkoholne odvisnosti
Pomirjevala sicer povzročajo eno najhujših oblik zasvojenosti. Po njegovem mnenju je ta odvisnost še težje ozdravljiva kot odvisnost od alkohola. Zdravljenje je tako zelo dolgotrajno in poteka na način, da se dnevni odmerki zdravila postopoma zmanjšujejo. V ambulantni obravnavi to lahko traja tudi več mesecev ali celo leto dni. V psihiatrični bolnišnici, kjer zdravijo hujše primere odvisnosti, pa zdravljenje poteka hitreje, v povprečju dober mesec dni, vendar pa lahko želja po pomirjevalih traja še dolge mesece po njihovi ukinitvi.
V ormoški bolnišnici na leto obravnavajo v povprečju kakih pet oseb, zasvojenih s pomirjevali. A kot opozarja psihiater, je zasvojenost z zdravili nemalokrat le spremljajoč problem in se tako izogne statističnim podatkom, ki zajemajo vodilne diagnostične opredelitve ob odpustu.
Tipična zasvojenka: ženska srednjih let
Kot sicer še opaža, je starost zasvojencev zelo različna. Najmlajša oseba, ki so jo zdravili za to hudo obliko zasvojenosti, je bila stara komaj 24 let. »Sicer pa je tipična oseba, ki je odvisna od pomirjeval, ženska srednjih let. Moški bolj posegajo po alkoholu. V srednjih letih je tudi več zunanjih stresorjev, na katere posamezniki nimajo vpliva – na primer stresorji na delovnem mestu ali izguba službe, družinske obveznost, razpetost med pomočjo obnemoglim staršem in še pomoči potrebnim otrokom ali vnukom ... V naši majhni skupini odvisnih od pomirjeval je bilo 15 žensk in osem moških.«
Pacientka ukradla recept z mize in ga »popravila«
Ljudje, ki so zasvojeni s pomirjevali, najdejo vse mogoče načine, da pridejo do zdravil.
»Take osebe pogosto prosijo za recept za pomirjevala, tudi predčasne recepte. Hkrati je z njimi skoraj nemogoče doseči dogovor, da bi zdravila zmanjševali. Včasih navajajo, da so recepte izgubili ali da jim v lekarni niso izdali predpisanega števila škatlic, in to ponujajo kot razlog, da potrebujejo ponovni recept. Ob obiskih ponujajo številne psihične težave in stiske, zaradi katerih je pomirjevala nemogoče zmanjševati. Pogled na splet, na izdana zdravila, nemalokrat pokaže, da ti posamezniki hodijo po pomirjevala k različnim zdravnikom – k osebnemu zdravniku, dežurnemu psihiatru v bolnišnici ali urgentnemu splošnemu zdravniku. V teh primerih se velik del posameznikovih dnevnih aktivnosti vrti samo še okrog vprašanja, kje dobiti pomirjevala. Bodisi pri zdravniku bodisi od katerega znanca ali sorodnika, ki pomirjeval ne potrebuje. Poznam ljudi, ki pomirjevala kupujejo na črnem trgu, nekateri se vozijo tudi v druge države na tržnice, kjer je predpisovanje teh zdravil liberalnejše. Včasih zakonca ta zdravila kradeta drug drugemu in to vpliva na medosebne odnose,« je bil nazoren Židanik.
Psihiater je še opisal primer pacientke, ki je z mize administratorke odtujila izpisane recepte za zdravila, namenjena drugi osebi. »Potem je s korektorjem prebarvala predpisana zdravila in 'popravila' še ime. Ji pa v lekarni pomirjeval, ki si jih je tako predpisala, niso izdali. Poklicali so me in mi tako popravljen recept poslali po pošti. Danes to ni več mogoče, ker imamo e-recepte.«
