Madžarski parlament je zaradi pandemije koronavirusa v ponedeljek sprejel zakonodajo o izrednih razmerah, s katero so izredne razmere podaljšali za nedoločen čas. Parlament se je s tem praktično odpovedal svojim pristojnostim, tako bo lahko premier Viktor Orban vladal neomejeno, dokler vlada ne bo ukinila izrednih razmer.
Madžarski premier je tesno povezan s slovenskim predsednikom vlade Janezom Janšo, poslovneži iz najbližjega kroga Orbana namreč občutno financirajo delovanje medijev SDS, medtem pa SDS na evropskem parketu neomajno podpira Orbanovo stranko Fidesz. Ali torej Slovenijo v prihodnji tednih čakajo izredne razmere?
Kriva prejšnja oblast in mediji
Štiri dni pred potezo madžarskega parlamenta je šesterica večina prepoznavnih posameznikov, ki so tako ali drugače povezani z največjo koalicijsko stranko SDS, podprla uvedbo izrednih razmer v Sloveniji. Gre za nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča, nekdanja ministra za zunanje oziroma notranje zadeve Dimitrija Rupla in Petra Jambreka, njegovega sina, filmskega režiserja Boštjana M. Jambreka, pravnika Mateja Avblja ter direktorja Inštituta Nove revije Tomaža Zalaznika.
V besedilu, ki so ga naslovili Spomenica Katedrale svobode in ki je polno hvale novi vladi Janeza Janše in kritike vlade Marjana Šarca, pravijo, da bi pod določenimi pogoji podprli razglasitev izrednih razmer. Za zdajšnje stanje pa ni kriva le prejšnja oblast, temveč po pričakovanju tudi mediji. »Oblast in njeni mediji so ravnali, kot znajo: kot da smo neuvrščeni … V kontekstu, v katerem je bila največja nevarnost za Slovenijo takozvani politični dinozaver in njegov madžarski črni mož, seveda sploh ne preseneča, da se je oblastni cvetober medicinske stroke delal skorajda norca iz Italije,« ugotavljajo desni intelektualci. Ob tem so zapisali, da »dopuščajo možnost uvedbe izrednih razmer, na podlagi 16. člena ustave, ko se dopušča začasno omejitev in razveljavitev človekovih pravic, a ne vseh«.
»S to ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine je izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju. Človekove pravice in temeljne svoboščine se smejo razveljaviti ali omejiti le za čas trajanja vojnega ali izrednega stanja,« pravi omenjeni člen ustave.
Izredno stanje se po ustavi razglasi, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države. V skladu z najvišjim pravnim aktom države o razglasitvi izrednega stanja na predlog vlade odloča državni zbor.
Če se državni zbor v času izrednega stanja ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo. Z njimi pa se lahko izjemoma omejijo pravice in temeljne svoboščine, o katerih govori 16. člen ustave in podpisniki spomenice Katedrale svobode.
Ustavne varovalke
V slovenski ustavi pa so, kar zadeva varovanje človekovih pravic, zapisane tudi varovalke. Kljub morebitno razglašenemu izrednemu stanju ukrepi ne smejo povzročati neenakopravnosti, ki bi temeljila »le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri, političnem ali drugem prepričanju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenem položaju ali katerikoli drugi osebni okoliščini«.
Prav tako je v izrednem stanju prepovedano razveljavljati ali omejevati določene pravice. Gre za nedotakljivost človekovega življenja, prepoved mučenja, varstvo človekove osebnosti in dostojanstva, domnevo nedolžnosti in načelo zakonitosti v kazenskem postopku (sojenje po zakonu, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja), pravico do zagovornika in pravico, da se nisi dolžan izpovedati zoper sebe ali bližnje, ter svobodno izpovedovanje vere.
Katedrala svobode
Arhitekt Jože Plečnik je svoj načrt za slovenski parlament poimenoval Katedrala svobode. Lani kmalu po novem letu se je v Ljubljani na konvenciji, ki so jo poimenovali Katedrala svobode, zbralo okoli 60 predstavnikov politike, podjetništva in kulture. »Šlo naj bi za nekakšen think tank, organizacijo za premišljevanje o politiki in za podajanje pobud v politiki,« je pred enim letom pojasnjeval Dimitrij Rupel. Med pobudniki za ustanovitev so bili poleg Rupla še Peter Jambrek, nekdanja evropska poslanka SDS Romana Jordan, minister za visoko šolstvo v drugi vladi Janeza Janše Jure Zupan, direktor Nove Revije Tomaž Zalaznik in izredni profesor za evropsko pravo na fakulteti za državne in evropske študije Matej Avbelj.
