Ivo Vajgl se te dni spopada z vprašanjem, ali ima smisel nadaljevati z aktivno politiko ali naj se raje posveti prijetnemu upokojenskemu življenju, dokler mu zdravje še dobro služi.
Sediva na kavici pred parlamentom, tik pred začetkom koalicijskih sestankovanj pri SDS-u. Kaj mislite, da se bo zgodilo, bomo dobili novo vlado ali predčasne volitve?
Glede na trenutno stanje v slovenski politiki in na profile ljudi, ki igrajo to igro, mislim, da bi bilo najbolj zdravo za Slovenijo, če bi prišlo do novih volitev in če bi plačali mašo pri prvi kapelici, da bi bil rezultat drugačen in da bi v parlament prišli drugi ljudje ter da bi se atmosfera v tej državi čudežno popravila. Ker pa v čudeže ne verjamem… realno gledano vso to nategovanje okrog, kdo s kom bi, kdo s kom ne bi, v ozadju ni nič več in nič manj kot želja po oblasti ter obupna želja po preživetju poslancev sedanjega sklica v parlamentu. Človek bi pričakoval, da bi o novi vladi odločali vrhovi strank, da bi zanjo odgovornost prevzemali predsedniki, vendar se mi vseeno zdi, da največjo vlogo igra ta hip strah poslancev, da bi izgubili mandat. Kar je paradoksalno, ker biti poslanec pri nas je veliko manj kot nek privilegij, kot se to slika v javnosti, zato ker so slabo plačani in to je tudi eden izmed razlogov, da najbolj kvalitetni ljudje niti v sanjah ne razmišljajo, da bi se podali v politiko. Zato imamo eno podhranjeno politično elito, ki ni zadovoljna niti sama s seboj in imamo javnost, ki je totalno raočarana vedno znova nad to elito, jo pa vedno znova voli. Pri nas se voli brez vsebine, brez kakršnekoli ambicije in odgovornosti za to, komu si dal glas. Bojim se, da bo Slovenija zapravila še tisti kanček reputacije, ki je še ima kot država v kateri sobivajo različna mnenja, različne usmeritve in različni ideološki koncepti. Če se bo zgodilo, da bo prevladala opcija, ki bo pripeljala na oblast populiste, agresivne desničarje, ksenofobe, če bomo Slovenijo prišteli k državam, ki jih vodijo politiki kot so Orban, Salvini, kot so Poljaki, Čehi, če bomo Slovenijo nekritično pripojili k tem opcijam, kar smo jo že po zaslugi zelo nespretnega in samovšečnega predsednika države Boruta Pahorja, potem bomo še za naslednjo generacijo zapravili možnost, ki jo Slovenija ima.
Več kot 30 let ste v politiki, odlično poznate ta politični sistem in vse akterje, a iz vas veje kar veliko pesimizma, kar se tiče prihodnosti. Kje ste potem vsi politiki, vključno z pokojnim Drnovškom naredili napako, da smo po več kot 25 letih samostojnosti moralno in gospodarsko na slabšem položaju kot smo bili takrat?
Mislim, da je bila napaka storjena takrat, ko se je politika ločila od intelektualnih krogov, od kulture, tudi od gospodarsih krogov, ki so šli po svoji logiki v neko tajkunstvo in zdaj vsi skupaj plačujemo te neuspele projekte. Majhen narod ne zmore drobljenja svojih intelektualnih in drugih potencialov. Mislim, da je to izvirni greh, da živimo danes na nekem zelo nizkem kulturnem nivoju. Tudi na področju kulture smo zelo zaostali glede na področje, ki smo ga že bili dosegli. Vse postaja kopija neke populistične inačice, vse postaja pop, na boljši podrasti bi zrasle tudi večje ambicije in tudi ambicije odločevalcev bi bile večje. Tako pa so zaprti v neki kletki, kjer se ravsajo in se zadovoljujejo z nivojem, ki ga drug drugemu ponujajo. Lahko bi naštel cel kup ljudi, ki so bili včasih v politiki, danes nočejo slišati zanjo.
Zakaj so se umaknili?
Mislim, da so se ljudje, ki so bili dovolj kvaliteteni, da bi nekaj prispevali k formiranju slovenske državnosti umaknili ravno zaradi tega, ker je bil ta nivo splošne kulture čedalje bolj nizek.
Ampak politika je zrcalo naroda, ki ga voli.
Nerad soglašam s tem, vseeno mislim, da si ta narod zasluži nekaj boljšega. Tragedija tega parlamenta se je začela s tem, ko so Bučarja nasledili ljudje, ki mu intelektualno niso segali niti do kolen. In ki niso imeli nobenih ambicij, ne nekih etičnih principov, samo lastno preživetje.
Nezadovoljni ste tudi z predsednikom države, ki naj bi bil simboličen “oče naroda”,
Bi moral biti, ja, ampak ne ustreza tem visokim kriterijem, on se ukvarja sam s seboj na nek način, ki je celo resno neetičen in škodljiv za državo.
Potem dobro, da teče zadnji predsedniški krog.
Hvala bogu.
Vi ste zaključili z aktivno politiko?
Bolj ali manj. Nikoli ne reci nikoli. Čeprav bi v mojih letih bilo dejansko bolj pametno da bi se umaknil iz politike, včasih poskušam komu kaj svetovati, vendar dvomim, da se to koga kaj prime.
Če ste vi, ki ste imeli v rokah škarje in platno razočarani nad politiko, kaj nam mladim potem še ostane?
Ostane vam še Levica. Imam jih za zelo talentirano skupino, zelo inteligentno in največkrat, ko so v sporu z drugimi strankami, imajo prav. Bi jih bilo treba razumeti in jih podpreti. Njihovo dosedanje sodelovanje pri vladi je zelo neposrečena zgodba, s strani drugih članov koalicije so bili deležni premalo razumevanja in preveč egoističnih ambicij. Zdaj vsi poskušajo odgrizniti delček tega, kar je bilo v osnovi program Levice glede problema starejših, mlajših generacij, zdravstvenega zavarovanja… Namesto da bi jim v vladi prisluhnili, so se preveč lahkotno razšli. To ni bilo v interesu države in danes se to tudi vidi. Sam sem za sodelovanje, za rešitev velikih koalicij, kot jo imajo na primer v Nemčiji.
Nezaupanju do politike in politikov neprestano raste, čeprav je po anketah zaupanje evropske javnosti v EU v povprečju višje od zaupanja v nacionalne vlade (59% : 42%), Zaupanje v nacionalne vlade je najnižje v Sloveniji, na Hrvaškem, v Romuniji, Bolgariji in Grčiji.
V Sloveniji tega kaj nudi Evropska unija ali pa evropske institucije še nismo ponotranjili, zato je tudi tako nizka udeležba na volitvah za evropski parlament. To se vidi tudi po tem, ko naš bilo kateri komisar skoči takoj na drugo mesto popularnosti, čeprav ljudje sploh ne vedo kaj dela in jih niti ne zanima.
Vas je kaj vznemiril nedavni izstop Anglije iz Evropske skupnosti. Nekateri z Brexitom napovedujejo začetek konca Evropske skupnosti.
Mislim, da EU že dvajset let živi brez Velike Britanije. Ona je bila samo plačnik v skupno blagajno, sicer druga največja, zato je izguba Anglije za EU velik finančni udarec. Vendar pa je to hkrati tudi priložnost, da se Evropska unija na novokonstituira. Anglija je otoška država z otoško mentaliteto in se ne trudi, da bi razumela Evrope. Velja tudi obratno. Ne vidim neke velike drame okoli njihovega odhoda, pravzaprav sem vesel, da so odšli.
Tik pred volitvami ste protestno izstopili iz stranke Desus. Se zdaj vračate nazaj, ko ima stranka novo vodstvo?
Zankrat še ne.
Zadnjih nekaj let ste bili član Desusa. Kako kot član stranke, ki naj bi se zavzemala za boljši položaj upokojencev gledate na to, da se njihovo življenje ni nič izboljšalo, stanje je pravzaprav vsako leto slabše. 37 000 upokojencev ima pokojnino nižjo od 300 evrov, zdravstvena oskrba je vse slabša, 26 000 ostarelih čaka na prosto mesto v domu upokojencev.
Vsaki stranki, ki se ukvarja s starejšimi bi svetoval, naj se malo ugleda na Evropo. Tam so se že zdavnaj zavedali tega, da je problem demografskih sprememb ključen za prihodnja desetletja in na tem nekaj delajo. Pri nas nismo sposobni zgraditi niti enega doma za upokojence.
Se, kot član Desusa, ne čutite soodgovorni, da je življenje naših upokojencev tako obupno?
Za Desus bi bilo bolj zdravo, če bi šel v opozicijo kot da visi v vladi, kot nek privesek. S tem, ko so bili tam vsa leta, niso uspeli narediti nič glede problemov, zaradi katerih stranka obstaja. In manj ne bodo naredili niti, če bodo v opoziciji. Manj od tega se ne da narediti.
