Če bo izvoljena za predsednico, pa nima nobenih težav s tem, da Erjavec ostane minister, če to delo opravlja dobro.
Kaj je vplivalo na vašo odločitev, da se podate v boj za predsedniško mesto v Desusu, ki ga že skoraj 15 let zaseda Karl Erjavec?
Sem razmeroma sveža članica stranke, saj sem v njej peto leto, vendar mislim, da je to dovolj dolgo obdobje, da sem lahko začutila stranko. Odločitev sem sprejela resnično tik pred zdajci, saj sem trenutno v celoti predana delu kmetijske ministrice, s čimer tudi stranki dvigujem ugled in ime. Vendarle je za menoj velika ciljna skupina tako kmetov kot ne nazadnje tudi upokojenske strukture, ki je večinoma močno zastopana tudi na podeželju.
H kandidaturi so me začeli spodbujati številni teritorialni odbori. Med njimi so tudi ljudje, ki že dolgo delujejo v stranki in opažajo, da razmere niso dobre. Člani ne čutijo, da bi stranka v tem trenutku imela še kakšen potencial, čutijo, da smo obstali na neki točki, še manj pa čutijo, da bi se Desus s trenutnim vodstvom lahko v prihodnje še razvijal. Potrebujemo osvežitev in spremembo načina vodenja.
Vem, da čudežev ni mogoče narediti čez noč.A ogromno stvari na področju vprašanj starejše populacije je bilo v preteklosti zamujenih, zato bo treba zdaj na tem področju dejansko preskakovati po dve stopnički, da bi ujeli povprečni standard v evropskih državah in ki ga dana situacija zahteva.
Kaj sicer najbolj pogrešate pri delovanju stranke?
Desus ima neko tradicijo in evolucijsko obdobje, ko se je razvijala in dosegala pozitivne rezultate. Ne nazadnje smo imeli tudi zelo uspešna obdobja stranke, a je zadnja leta stranka premalo povezana. Stranka mora ustvariti takšno naravno okolje, da ljudje, ki smo v njej, ne glede na to, ali smo ministri ali zgolj člani, čutimo toliko pripadnosti, da želimo sodelovati pri odločitvah. To pa je stvar vodstva, da takšen način zavlada.
Gre za vzdušje tako znotraj ključnih odločevalcev kot tudi med samim članstvom. Tu sta še vprašanji dojemanja stranke v javnosti in enotnega delovanja poslanske skupine. Če to vključuje delovanje vseh kapacitet, ki jih imamo v stranki, potem po naravni poti pride do timskega dela in neke silovitejše moči. S tem pa se odpre tudi lažja pot za doseganje rezultatov. V stranki želim ponuditi duh bolj intenzivnega in vključujočega dela v prihodnje. Mislim, da ni problem v slabih ciljih stranke, ampak v načinu dela.
Desus v preteklosti ni prevzemal resorjev, prek katerih bi lahko sploh vplivali na položaj upokojencev.
Programska izhodišča so povečini dobra. Seveda jih je treba prilagajati, ampak mislim, da predvsem potrebujemo močnejše, enotnejše zavzemanje za te cilje. To pomeni, da se moramo potegovati tudi za tiste resorje, prek katerih lahko močneje vplivamo in prevzemamo večjo odgovornost ali soodgovornost, ne glede na to, da so ti resorji zahtevni.
Zato je treba zagotovo znotraj stranke vzpostaviti tudi dober kadrovski potencial in o tem razmišljati takrat, ko seveda smo se sposobni potegovati za takšne resorje. Resor za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti v tem kontekstu bi moral soditi pod naše okrilje oziroma bi se morali zanj vsaj potegovati, da ga dobimo.
Kateri so po vaši oceni največji izzivi, s katerimi se bo morala spopasti ne le vaša stranka, temveč tudi družba kot celota?
V Sloveniji smo prišli v obdobje, ko ljudje politiki in odločevalcem nasploh ne zaupajo več. To je resnično velika težava. Ljudje so postali apatični, odpor imajo do vsake odločitve ali celo zgolj do razmišljanja ključnih odločevalcev.
Le s politiko, ki bo bolj usmerjena v ljudi in obravnavi realnih težav, ki jih ljudje čutijo v vsakdanjem življenju, bomo ljudem vrnili zaupanje. Če v tem duhu pogledamo situacijo na področju demografskega stanja in vsega, kar je s tem povezano, je naša situacija izredno slaba. To ni problem Slovenije, ampak večine evropskih držav, a Slovenija v tem vseeno prevladuje, saj smo v špici evropskih držav, v katerih se odstotek starejših izrazito hitro povečuje.
Kako bi izboljšali položaj upokojencev?
Na prvem mestu je vprašanje ustreznih pokojnin. Ne moremo in ne smemo dopustiti, kar se nam dogaja, da imamo izjemno velik odstotek ljudi, ki živijo pod pragom revščine. Če smo določili prag revščine, moramo kot država vendar poskrbeti, da ljudje ne životarijo vsak mesec. Ne glede na to, ali gre za to, da bo pokojninski sistem dovolj dober, da bo to zagotavljal, ali pa bomo to počeli s kakršnimikoli socialnimi korektivi. Ljudje morajo ta prag preseči
Druga stvar je, da smo v preteklosti zaradi finančne krize povzročili neki izpad pri pokojninah, zato bo treba te razlike za nazaj postopoma odpraviti. Zavedam se, da so to enormno visoki zneski, vendar smo kot država dolžni, da ljudem krivice, ki so nastale, počasi odpravljamo. To pa ne sme biti stvar vsakoletne ali vsakovladne politike, temveč je treba to rešiti s sistemskimi rešitvami.
Tukaj je še zakon o dolgotrajni oskrbi, o katerem se pogovarjamo že vsaj drugo ali pa tretjo vlado, pa zakona še vedno nimamo na mizi. Ni ključno le to, da zakon čim prej pride v obravnavo, napoved je, da naj bi se zgodilo v spomladanskem času, ampak da bodo temu sledili tudi s finančnimi viri. Še en pomemben zakon je, ki je zapisan v koalicijski pogodbi, a ga še nimamo, to je zakon o demografskem skladu. Ta bo podlaga za to, da bo pokojninski sistem na daljši rok vzdržnejši.
Kako pa se spopasti s kroničnim pomanjkanjem kapacitet v domovih za starejše
Zavzemala se bom, da bi letno zgradili vsaj dva domova za starostnike, a tudi to ne bo dovolj. Potrebujemo novo, moderno sistemsko ureditev domske oskrbe, ki pa ne sme biti tržno naravnana. Glede na to, da je tisoče ljudi v čakalnih vrstah, potrebujemo rešitve, kot so sobivanjske skupnosti, bivanje na kmetijah in tako dalje
Tudi zasebna iniciativa na tem področju je dobrodošla, a le kot dopolnitev v smislu višjega standarda, saj imamo tudi ljudi, ki so lahko to privoščijo. Mislim, da je država dolžna poskrbeti za tisto osnovno oskrbo, da več tisoč ljudi ne bo čakalo na prosto posteljo. Obstajajo tudi alternativne oblike
Na primer?
Na ministrstvu za kmetijstvo letos začenjamo trileten pilotni projekt sobivanja na kmetijah, ki bo pokrit z evropskimi sredstvi. Kmetijam bomo omogočili, da kot dopolnilno dejavnost prijavijo oskrbo starejših ljudi, bodisi v dnevnem bivanju bodisikot celodnevno oskrbo, tako bodo lahko tudi živeli na kmetiji. Za to vlada izjemen interes. V prihodnje bi to lahko bila ena izmed oblik oskrbe starejših ljudi, saj seljudje na podeželju izrazito težko odločajo za odhod v mestne domove.
Kljub vsemu bo eno ministrstvo težko rešilo problematiko starejših.
V Sloveniji potrebujemo aktiven pristop, ne samo Desusa, ampak je treba to med vladnimi prioritetami dvigniti izjemno visoko. Če pogledate druge evropske države, demografsko problematiko vse umeščajo izjemno visoko v rangu vladnih političnih prioritet. Tu mi žal stopicamo za sosednjimi državami.
Stranka SAB se je v zadnjem letu začela zavzemati za pravice upokojencev, čeprav Desus to na načelni ravni pozdravlja, se zdi, da med strankama zaradi tega vlada napeto vzdušje.
Nikoli nisem razmišljala, da gre za nelojalne poskuse prevzemanja volivcev. Dobro je, da se te problematike zavedamo vsi. Bolj ko se bodo druge politične opcije zavedale teh problematik, večjo moč imamo, da te zadeve spreminjamo. Da pa nismo bili mi kot Desus tisti, ki bi aktivno skrbeli za to, pa je seveda naša krivda.
Mislim, da ob aktivnem in angažiranem delu naše stranke, ki obstaja že skoraj od osamosvojitve, SAB konec koncev obstaja le nekaj let, ljudje ne bi prehajali v druge stranke in se postavljali v bazo njihovih volivcev. Le s skupnimi močmi bomo lahko nadoknadili zaostanek, ki smo ga v preteklosti povzročili. Če prevzamem stranko, si obetam dobrega, kooperativnega in vsebinskega sodelovanja z vsemi, ki prepoznavajo to težavo v naši družbi.
Če se vrneva na dogajanje znotraj stranke. Kako zdaj poteka sodelovanje med vami in Erjavcem, glede na to, da je prek medijev zelo konkretno namigoval premierju, da bi vas moral zamenjati zaradi očitkov o nepravilnostih pri projektu SRIPT?
Vsak dober predsednik stranke bi si moral v svojem krogu želeti dobrih in kvalitetnih ministrov. Tudi sama bi si tega želela kot predsednica stranke in bi v primeru kakršnegakoli dvoma ali suma poskusila zaščititi svojega dobrega ministra. Izjemno me je presenetilo, da me predsednik ni nikoli povabil na pogovor, niti me ni vprašal, kakšna je resnica glede očitkov.
O tem se nista nikoli pogovarjala?
Nikoli. Dva ali tri dni po izbruhu sem ga sama obvestila o tem, kaj sem počela in da je vse legitimno. Imam vse pogodbe. Preverila sem jih tudi z izvajalcem, s katerim sem delala. Ne nazadnje jih je potrdil tudi minister Počivalšek, saj sem ga prosila, naj pregleda zadevo. Ugotovili so, da glede mene ni pravnega problema, saj je to stvar med zbornico in med ministrstvom. Za turistično gostinsko zbornico se delala po pogodbah, nisem delala za projekt. Zbornica je nato te stroške uveljavljala na projektu in vsi stroški niso bili upravičeni, zato so jih zavrnili. Glede moje vloge ni nič spornega, niti nisem med ovadenimi. To sem želela razložiti Erjavcu, vendar midva tega pogovora nisva imela. To me je resnično presenetilo.
Če pa bi vendarle formalni postopki pokazali, da sem res naredila kakšno napako, nimam nobenih težav s sprejemanjem odgovornosti. Če bi v tem primeru prišlo do pravnomočne obsodbe, bi odstopila.
Kaj pa se bo zgodilo, če boste izvoljeni za predsednico stranke? Bo Karl Erjavec še naprej minister?
Predvolilne tekme nikakor ne jemljem kot boj na osebni ravni, saj sem se za kandidaturo odločila izključno iz vsebinskih razlogov. Do gospoda Erjavca nimam nobenih osebnih relacij, nisem zamerljiv človek, ne glede na dogajanje v zadnjih mesecih. Nimam težav s tem, da on ministrsko funkcijo, če jo opravlja dobro, opravlja tudi naprej.
Če pa izgubite boj za predsedniško mesto ...
V ponedeljek po kongresu bo nov dan. Če izgubim, pričakujem, da bom delo ministrice opravljala še naprej, saj s svojim dobrim delom konec koncev dvigujem tudi ugled stranke.
