Do pred nekaj leti so bili ognjemeti stalna praksa oziroma pričakovan vrhunec silvestrovanj po slovenskih krajih, a se ta tradicija, z opozorili pristojnih, vse bolj izgublja.
To navdušeno pozdravljajo zaščitniki živali in njihovi lastniki, ki vsak december s svojimi hišnimi ljubljenčki preživljajo pekel, saj je za žival pok, ki ga sproži pirotehnika, hud stres. Tudi za človeka pokanje predstavlja hrup, ob katerem telo prav tako doživlja stres. Drugi pomemben vidik, ki ga izpostavlja zdravstvena stroka, pa je še, da so ognjemeti zelo škodljivi, ker za njimi v zraku ostajajo majhni delci, ki z vdihavanjem vstopajo v telo.
Iz pljuč v kri in naprej
Agencija RS za okolje (Arso) že več let opozarja, da ognjemeti, petarde in iskrice povzročajo veliko in negospodarno onesnaženost ozračja z delci ter predstavljajo tveganje za zdravje. »Vabimo vas, da se ob novoletnih praznovanjih odpoveste ognjemetom in drugi pirotehniki. S tako odločitvijo lahko hitro, brezplačno in učinkovito pripomorete k boljši kakovosti zraka,« so že pred lanskimi novoletnimi praznovanji pozivali na Arsu in dodali, da njihove meritve kakovosti zraka kažejo, da koncentracije delcev v ozračju na prehodu v novo leto presežejo dovoljeno dnevno mejo onesnaženosti za delce z velikostmi manj kot 10 mikrometrov PM10.
Zdravstvena stroka opozarja, da lahko izpostavljenost onesnaževalom, ki se sproščajo ob ognjemetih, sproži težji astmatični napad. Lahko se pojavijo tudi vnetja dihalnih poti in pljuč pri sicer zdravih ljudeh.
Izpostavljajo, da če ni padavin, lahko ti delci lebdijo v zraku več kot teden dni in da je njihova velikost tako majhna, da lahko enostavno prodrejo v telo. To potrjujejo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Na svoji spletni strani pojasnjujejo, da z vdihavanje ultrafini delci prodrejo globoko v pljuča in skozi sluznico pljuč prehajajo v krvni obtok. »S krvnim obtokom pa se raznesejo po telesu in dosežejo vsa tkiva ter lahko vstopijo v celice. Našli so jih v vranici, jetrih in bezgavkah, pa tudi v možganih. V celicah lahko povzročajo vnetja in različne poškodbe celičnih struktur,« so razložili.
Večinoma ga sploh ne bo
NIJZ še poroča, da so epidemiološke študije pokazale vplive izpostavljenosti ultrafinim delcem v zunanjem zraku na respiratorni in kardiovaskularni sistem, živčni ter imunski sistem. »Posebno tveganje z vidika vplivov na zdravje lahko ti delci predstavljajo za otroke, mladostnike, nosečnice in starejše ljudi ter bolnike z boleznimi dihal, boleznimi srca in ožilja ter sladkorne bolnike,« še v informativni publikaciji navaja inštitut.
Na srečo se uporaba raket, petard in iskric torej vse bolj zmanjšuje. Tudi občine, ki so po večini organizatorji silvestrovanj po državi, se vse manj odločajo za izvedbo ognjemeta. Že nekaj let jih denimo nimajo v Kranju, Velenju, Novem mestu in Novi Gorici. Iz slednje mestne občine sporočajo, da je taka odločitev posledica njihove trajnostne usmerjenosti in da bodo denar, ki bi ga porabili za ognjemet, namenili v humanitarne namene. Podobno je še v nekaj drugih občinah.
Biorakete
Vsako leto pa ga še vedno med silvestrskim dogajanjem pripravi Mestna občina Ljubljana (MOL). Tudi letos ga bodo imeli. Lani je mestna občina sporočila, da se ga niso odločili ukiniti, ker da ognjemet prinaša veliko veselja obiskovalcem, medtem ko morebitni negativni vplivi – tako ocenjujejo na občini – niso tako veliki. Poleg tega so pred lanskim koncem leta povedali, da bodo uporabili rakete iz biorazgradljivih materialov.
