Delavec za opravljeno delo, torej osem ur na dan, 40 ur na teden, ne prejme niti toliko, da bi presegel prag revščine, ki znaša 662 evrov na mesec! Razlog gre iskati tudi v sistemu obračunavanja minimalne plače, ki trenutno dovoljuje, da se v minimalno plačo, kot je mogoče razbrati s plačilne liste ene izmed delavk v Podravju, vštevajo dodatki, kot so popoldanski dodatek, dodatek za preseganje norme, dodatek za minulo delo oziroma delovna doba … O sistemu obračunavanja dodatkov, ki je diskriminatoren do delavcev z najnižjo plačo, je Andreja Poje, izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, dejala: »Zadrega je, da naš plačni sistem v zasebnem in javnem sektorju temelji na sistemu iz pretekle države, izpred osamosvojitve. Vsi ugotavljamo, da je ta sistem nepregleden in zastarel. Temelji na tem, da so osnove nizke z veliko dodatki. Prizadevamo si, da bi spremenili plačni sistem. Da bi določili pravilno ceno delu. Vendar konsenza ne dosežejo niti delodajalci. Zakaj? Ker se na tak način, kot je zdaj, lažje dogajajo zlorabe, sistem je nepregleden in netransparenten ter omogoča ribarjenje v kalnem.«
VIŠJA MINIMALNA PLAČA, IZVZETI DODATKI
Novo leto naj bi prineslo spremembe, in sicer bodo s 1. januarjem 2020 iz minimalne plače izvzeti vsi dodatki. Že zdaj je veljalo, da so izvzeti dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo ter dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Z novim letom pa to velja tudi ta dodatke za delovno dobo, izmensko delo.Ob tem naj bi se povišala minimalna plača, in sicer na 940 evrov bruto oziroma 670 evrov neto. Po oceni prve sindikalistke smo torej na področju minimalne plače naredili pomemben korak k izboljšanju življenjskega standarda delavcev z najnižjimi plačami. »Še pomembnejši korak pa naj bi storili leta 2021, ko naj bi bila minimalna plača za 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. To je zelo pomembno, saj se bo tako oseba, ki je prejemnik minimalne plače, lažje soočala z nepredvidenimi stroški. Dejstvo je, da bi morala biti minimalna plača tako visoka, da bi omogočila dostojno življenje delavca in njegove družine. Zdaj pa je delo premalo cenjeno. To je dejstvo. Delo ni vrednota in plače so prenizke.«
GOSPODARSTVO PROTI; OPOZARJA NA VERIŽNO REAKCIJO POVIŠEVANJA PLAČ
Zagotovo pa bo pred sindikatom še težka naloga, saj se na gospodarski zbornici ne strinjajo s statistikami glede življenjskih stroškov niti z izvzemom dodatkov; opozarjajo, da lahko to pomeni val zahtev po zvišanju plač. »Izvzem dodatkov povsem zrelativizira pomen minimalne plače. Nekdo bo uradno prejemnik minimalne plače, vendar bo lahko s 1. januarjem 2020 prejemal 100 evrov bruto višjo plačo. Ob tem se bo minimalna plača zvišala za 6,1 odstotka, produktivnost pa ne. Zvišanje bo povzročilo nezadovoljstvo v kolektivih, kar pomeni, da bodo delodajalci prisiljeni dvigniti še druge plače, ki so blizu minimalne plače. Kar pomeni, da bodo zaradi tega manj konkurenčni na trgu, ljudje pa bodo plačevali višje cene na domačem trgu,« opozarja Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri analitiki Gospodarske zbornice Slovenije. V gospodarski zbornici se tudi ne strinjajo z napovedanim ukrepom v letu 2021, ki zahteva, da je minimalna plača za 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Po izračunih Levice bi morala plača znašati vsaj 736 evrov neto, da bi zadostila temu cilju.
