Alenka Bratušek se je po novinarski konferenci, na kateri so Blejci in Bohinjci 14. novembra pozvali k takojšnjemu začetku izgradnje blejske južne obvoznice, odzvala z zapisom na svojem Facebook profilu. "Zaradi trase skozi Mlino, ki jo je z občinskim prostorskim načrtom začrtala občina, imamo danes odkupljenih samo dobrih 70 odstotkov zemljišč," je zapisala.
Ob tem je poudarila, da bi blejsko obvoznico danes že gradili, če bi občina poslušala svoje krajane in že takrat zapeljala traso skozi predor naravnost mimo smetišča. "Tako se pa ukvarjamo z nezadovoljstvom ljudi in razlastitvami zemljišč, ki so dolgotrajna in zamudna," je opozorila in hkrati zatrdila, da bi v letih 2020 in 2021 lahko v proračunu imeli za obvoznico zagotovljenih 30 milijonov evrov, a dokler ni zemljišč, ne morejo ničesar.
"Veseli nas, da so bili na tiskovki vsi za. Župan pa bo moral prepričati še vse tiste, ki ne želijo prodati zemljišč, saj bodo razlastitve postopek pridobivanja zemljišč še zavlekle," je opozorila ministrica.
Občina ni bila neodvisna
Blejski župan Janez Fajfar je bil nad reakcijo ministrice začuden, saj da je bil edini namen novinarske konference prenesti slovenski javnosti jasno sporočilo, da je Bled pri zahtevi za izgradnjo obvoznice enoten in da so dosegli tudi dogovor s Civilno inciativo Mlino.
Na blejski občini so se na zapis ministrice odzvali s pojasnilom, da pri sprejemanju občinskega podrobnega prostorskega načrta za južno razbremenilno cesto Občina Bled ni bila neodvisna, saj je morala biti obstoječa rešitev predhodno usklajena z investitorjem, torej državo, in nosilci urejanja prostora.
"Stroka obstoječo rešitev zagovarja kot najboljšo možno, zato jo je Občina Bled tudi sprejela. Jasno pa je, da so zaradi nestrinjanja nekaterih lastnikov zemljišč na trasi potrebne razlastitve, ki pa jih spet vodi Republika Slovenija," so poudarili na občini in se vprašali, kdo tukaj ni opravil svojega dela.
Občina tista, ki umešča traso v prostor
Bratuškova pa je na drugi strani ob robu današnjega odprtja preurejenega krožišča na Primskovem v Kranju znova dejala, da je občina tista, ki umešča traso v prostor. "V tem trenutku je trasa umeščena tako, da se kar nekaj ljudi z njo ne strinja in čeprav je občina želela žogico nekako vreči na ministrstvo za infrastrukturo, bo to zelo težko naredila," je ocenila ministrica.
"Občina se je odločila, kako bo cesta potekala in občina je tista, ki v sodelovanju z občani to lahko spremeni. Na meni pa je, da opozorim, da bo sprememba, tako kot marsikje v naši državi, projekt lahko zamaknila za več let, da ne rečem za desetletje," je izpostavila Bratuškova.
Osnovni problem zemljišča
Tudi v. d. direktorice Direkcije RS za infrastrukturo Monika Pintar Mesarič je poudarila, da so osnovni problem pri blejski južni obvoznici zemljišča. Prepričana je, da mora zdaj občina odigrati svojo vlogo in prepričati občane, kaj je dobro za njih, ter se potruditi, da se zemljišča odkupijo. "Občini sporočamo, naj se usedejo s svojimi krajani in se skušajo dogovoriti," je dejala.
Prepričana je, da so na strani države naredili zelo veliko, pripravili so dokumentacijo in zagotovili sredstva. "Več od tega pa težko naredimo," je izpostavila Pintar Mesaričeva, a dodala, da se srečujejo s krajani in predstavniki občini, se z njimi pogovarjajo in skušajo najti rešitev, saj je tudi njihov cilj, da se obvoznica čim prej zgradi.
