Z igranjem spletnega pokra lepe vsote služijo tudi prebivalci Slovenije. Zgodba ima sicer že dolgo brado, saj je igralec denar zaslužil v začetku tega desetletja. Moški, ki se je z zaslužkom od igranja pokra preživljal od leta 2008 dalje, se je na spletni strani Mybet registriral konec marca leta 2010.
Prek omenjene spletne strani je igral poker do sredine junija leta 2011, v 14 mesecih pa je promet med njim in spletno hišo znašal neverjetnih 11,85 milijona evrov. V tem obdobju je v povprečju igral šest ur in pol na dan, z igranjem pokra prek Mybet pa je zaslužil 507.859 evrov, a mu 227.226 evrov še vedno niso izplačali, je razvidno iz objave sodne prakse na spletnih straneh vrhovnega sodišča.
Kršil pravila, a je lahko še vedno igral
Stavna hiša mu dobrih 227 tisoč evrov ne želi izplačati, ker je Slovenec kršil tako splošna pravila stavne hiše kot tudi zakonodajo Malte, kjer ima sedež družba, ki je lastnik spletne igralnice.
»Pravo Republike Malte in splošni pogoji poslovanja določajo, da ima lahko vsak uporabnik le en uporabniški račun pri posameznem prireditelju iger na srečo. Na uporabniškem računu lahko igra le tisti, na katerega se uporabniški račun glasi,« je še zapisano na spletnih straneh vrhovnega sodišča.
Tega se igralec ni držal, saj se je sprva registriral z uporabniškim računom »omgchucknorriss«, dobre tri mesece kasneje pa je registriral nov, dodaten uporabniški račun z imenom »dohtorca«, ki se je fiktivno glasil na njegovo mater. Slednja je bila le navidezna uporabnica, pravi sopogodbenik in dejanski uporabnik igralnega računa pa je bil izključno njen sin, ki je nakazoval lastna denarna sredstva na oba uporabniška računa.
Zaradi te kršitve mu je stavna hiša zaplenila 227.226 evrov, spletni igralec pokra pa se je odločil za tožbo pred sodišči v Sloveniji. Čeprav so v skladu s splošnimi pogoji stavne hiše za vse spore pristojna sodišče na Malti, je slovensko sodišče primer sprejelo v obravnavo. Sodišče prve stopnje je namreč sprejelo stališče, da je moški deloval kot potrošnik s stalnim prebivališčem v Sloveniji, saj ni bil uradno registriran za igranje pokra oziroma dejavnosti iger na srečo, zato se ga ne more šteti za profesionalnega igralca pokra.
Prvo in drugostopenjsko sodišče sta pritrdila Slovencu, da mu stavna hiša kljub njegovemu kršenju dolguje 227 tisoč evrov, saj so mu kljub ugotovljenemu kršenju pravil še vedno omogočili igranje pokra prek njihove spletne strani.
»Kljub temu, da je za tožnikove kršitve vedela dalj časa, njegovih računov ni blokirala ali mu preprečila nadaljnjega igranja. Tako je služila s provizijami od njegovih iger ter si na koncu prilastila še vsa denarna sredstva, ki jih je tožnik do tedaj priigral. Glede na navedeno je tožnik do priigranih denarnih sredstev upravičen in mu jih mora toženka vrniti,« je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, sodbo pa je tudi že potrdilo višje sodišče in je tako postala pravnomočna.
Je spletni igralec pokra potrošnik?
Če sta prvo in drugo stopenjsko sodišče ugotovili, da so slovenska sodišča pristojna za razsojanje, o tem očitno ni popolnoma prepričano vrhovno sodišče, na katerega je stavna hiša vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovno sodišče je namreč prekinilo revizijski postopek in se na pomoč obrnilo na Sodišče Evropske unije. Slednjemu je posredovalo predlog za predhodno odločanje, v katerem vrhovno sodišče zanima, ali ima igralec pokra, ki se preživlja z igranjem spletnega pokra, status potrošnika v pomenu prava Evropske unije, s čimer bi se potrdila pristojnost slovenskih sodišč.
