Posedi je dodal, da niso prejeli obvestil potrošnikov, ki bi tožili o kakšnih zdravstvenih težavah zaradi spornega živila.
Uprava je prejšnji teden javno razkrila imena trgovin, v katerih so junija odkrili prisotnost nedovoljenega aditiva sulfita v mesnih pripravkih.
Nekaterim se je zastavilo vprašanje, zakaj javnosti niso obvestili že junija. Posedi je pojasnil, da je šlo v konkretnem primeru za nedovoljeno prakso, ni pa šlo za živilo, ki bi ogrožalo zdravje potrošnika, ampak bi lahko povzročilo le alergijo. V takšnih primerih javnost obvestijo, ko obstaja nevarnost, da so živila še v prodaji.
Bizjakova je dodala, da je evropski sistem obveščanja takšen, da "javnost obvestijo o vsakem nevarnem živilu." Spornega mesa za čevapčiče pa v trenutku, ko so ugotovili prisotnost dodatka, ni bilo več na prodajnih policah, rok uporabnosti pa se mu je iztekel. Je pa opozorila na drug moment v tej epizodi. Notranji nadzor v trgovinah, ki je po njenem mnenju praviloma zelo natančnem, ni zaznal nedovoljenih praks posameznih uslužbencev.
Prvi primer v začetku junija
Spomnimo. Prvi primer uporabe nedovoljenega sulfita so v eni od trgovin odkrili v okviru letnega programa uradnega vzorčenja v začetku junija. Nato je v poslovalnici druge trgovske verige zaposleni priznal, da uporablja sulfit pri proizvodnji mesnih pripravkov, 9. septembra pa je uprava ugotovila uporabo sulfita še v dveh mesnicah tretjega trgovca.
Prisotnost nedovoljenega aditiva sulfita v mesnih pripravkih so odkrili v Tuševih supermarketih v Grosuplju in Lescah, Mercatorjevem hipermarketih Kranj Primskovo in Celje ter Intersparu v ljubljanskem Cityparku. Prekrškovni postopek je uveden proti vsem navedenim poslovalnicam. Celjskemu Hipermarketu Mercator so inšpektorji tudi izrekli prepoved prodaje in prometa z mesnimi pripravki, ki je stopila v veljavo 11. septembra in je veljala do 3. oktobra.
Na podlagi teh primerov je uprava med 13. in 20. septembrom izvedla še poseben uradni nadzor. Skupno so inšpektorji pregledali 37 obratov, in sicer mesnic in gostinskih obratov. Ob rabi sulfita v enem primeru je nadzor odkril še več drugih neskladnosti, kot so denimo, da na mestu priprave mesnih izdelkov ni bila na voljo receptura proizvodnje mesnih pripravkov, da je bila evidenca pomanjkljiva ali pa so inšpektorji naleteli na manjše higiensko-tehnične pomanjkljivosti.
V mesnicah so inšpektorji izdali štiri opozorila in že omenjeno eno prepoved prodaje in prometa mesnih pripravkov, dokler se ne dokaže, da so živila skladna in varna. Dvakrat je bil uveden prekrškovni postopek. Na sedežih trgovskih verig so izdali eno opozorilo, pri gostincih pa štiri.
"Odkrita nedovoljena praksa pri proizvodnji mletega mesa in mesnih pripravkov je bila razširjena predvsem v obratih kategorije mesnice v večjih trgovskih verigah," so sklenili v upravi za varno hrano. Uporaba nedovoljenega aditiva ob tem ni bila nadzorovana s strani sistema notranjih kontrol v trgovskih verigah oziroma pri nosilcih dejavnosti.
Ker ni bilo ugotovljeno, da bi glede na uporabo nedovoljenega aditiva popravljali recepture ali roke uporabnosti mesnih živil, so na upravi sklepali, "da je bila uporaba nedovoljenega aditiva praksa posameznikov oz. da delovna praksa ni sledila predpisanim recepturam, sistemi notranjih kontrol pa niso odkrili in odpravili nedovoljene prakse". V sistemu gostinskih obratov nedovoljena praksa ni bila odkrita.
Prehranski varuh za obrazložitev določenih nepoštenih praks
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič veliko pozornosti namenja nepoštenim praksam v verigi (zakon o kmetijstvu jih navaja 23), pri tem pa ugotavlja, da deležniki isto nepošteno prakso različno razumejo. Po njegovem mnenju bi moral pripravljavec zakona obrazložiti oz. tolmačiti, kaj pravzaprav pomeni določena nepoštena praksa.
Razumevanje nepoštenih praks je izredno široko, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Hrovatič. Določene so v zakonu sicer nedvoumno napisane, določene pa se lahko razumejo tudi drugače. Npr. umik pokvarljivega blaga s trgovske police, za katere proizvode to velja, ali veljajo določila člena zakona, ki govori o nepoštenih praksah, tudi za tiste trgovine, ki niso živilske, prodajajo pa hrano za živali, npr. testenine.
Varuh sicer ugotavlja, da imajo dobavitelji in kupci oz. predelovalci in trgovci sklenjene pisne pogodbe, ki so obvezne od začetka leta. Ob tem pa je opozoril, da ima pri pridobivanju podatkov omejene pristojnosti, predvsem v smislu, ko določen deležnik določene podatke klasificira kot poslovno skrivnost. Tako razmišlja, da bi podatke, ki jih rabi za reševanje konkretne zadeve in jih deležnik opredeli kot poslovno skrivnost, pridobil s pomočjo agencije za varstvo konkurence.
Hrovatič je pregledal vrsto pogodb, kako so v njih dogovorjena pravila npr. glede akcij. Do akcij se pristopa na različne načine: kot promocija kupca ali kot akcija kupca. Tu ni bilo odstopanj, je dejal in ocenil, da so odnosi med dobavitelji in kupci urejeni.
Precej pozornosti je namenil tudi področju sadja in zelenjave, kjer je ugotovil, da dogovori s trgovci držijo, cene so zadovoljive. Je pa varuh s strani trgovcev dobil pripombo, da so pridelovalci zelenjave med seboj premalo povezani, in da je treba narediti več na samem povezovanju.
Medtem je s strani dobaviteljev oz. pridelovalcev dobil dve pripombi. Prva se nanaša na sledljivost (v velikih trgovinah je pri zelenjavi naveden dobavitelj, ne pa pridelovalec, kar bi si ti želeli), druga pa je vezana na neke vrste reševanje problematike samooskrbe, da bi se jim priznavala proizvodna cena proizvodov.
"Smatram, da ima potrošnik pravico dobiti informacijo, kdo je pridelovalec določene zelenjave," se je varuh strinjal s pripombo pridelovalcev.
Zakon sicer določa izjemo pri nepoštenih praksah, te namreč ne veljajo za člane zadrug. Varuh se sprašuje, kako se ta izjema pozna v sami verigi med kupcem in dobaviteljem, zadruga je namreč lahko tudi kupec, če kupuje od kmetov. "To je specifično in mislim, da se bo treba pogovoriti o tem tudi na ravni države, ko se bo v slovensko zakonodajo implementirala evropska direktiva o nepoštenih praksah v tem delu," je dejal.
Hrovatič se zdaj ukvarja s problematiko zaustavitve odkupa mesa goveda oz. bikov, starih nad 24 mesecev, o čemer je bil obveščen pretekli teden. Kupci so namreč obveščali dobavitelje, kot so recimo zadruge, da zaradi ugotovitev inšpekcije zaustavljajo odkup goveda nad 24 mesecev.
"Mislim, da je bila ugotovitev s strani inšpekcije v tej smeri, da je ugotovila, da je na trgovskih policah ali tudi na liniji predelave meso živali, starejših od 24 mesecev, medtem ko je potrošniku predstavljeno kot meso živali, starih do 24 mesecev. Če je tako, gre za nepošteno prakso," je poudaril.
Kot je dodal, "ne govorimo o novih predpisih, temveč predpisih, starih 10 in več let, in praksah, ki so se izvajale ves ta čas". Rejci so po njegovih pojasnilih sklepali pogodbe tudi za tovrstne živali, odkupovalci pa so meso odkupovali po različnih cenah - kot do 24 mesecev ali nad 24 mesecev.
Trenutno dobavitelji lahko živali plačajo rejcu kot meso živali, staro 24 mesecev. Deležniki želijo rešitev, po varuhovem mnenju je ta sprejemljiva in skladna s predpisi - da se pravilnik, ki to določa, spremeni tako, da se ta kategorija bikov do 24 mesecev podaljša do 30 mesecev, kar naj bi bilo skladno z evropsko uredbo.
Direktor direktorata za hrano in ribištvo Bojan Pahor je medtem pojasnil, da se problematika rešuje. Nekaj sestankov so že imeli in poiskali določene rešitve, s katerimi pa naj se ne bi strinjala trgovinska zbornica, ki še naprej zahteva oznako mlado govejo meso. "Zadevo želimo rešiti v dobrobit vseh," je dejal Pahor, ki verjame, da bodo rešitev našli.
