Po zadnjih podatkih Eurostata je bila ta stopnja v EU 16,9-odstotna, kar pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 16,9 odstotka ali približno 85 milijonov ljudi. Najnižjo stopnjo je imela Češka, in sicer 9,6 odstotka, najvišjo pa Romunija, in sicer 23,5 odstotka. V Sloveniji je lani z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 13,3 odstotka ali 268.000 ljudi. Manjše deleže relativno revnih od Slovenije je imelo pet članic, približno enake deleže pa Finska, Danska, Madžarska, Francija, Nizozemska in Avstrija.
V Sloveniji je bil mesečni neto razpoložljivi dohodek ljudi pod pragom tveganja revščine nižji od 662 evrov na odraslega člana gospodinjstva. S takim zneskom se je država med preostalimi članicami EU uvrstila skupaj s Španijo in Italijo približno v sredino. Ta prag je bil najnižji v Romuniji, najvišji v Luksemburgu, višji od slovenskega pa v 15 državah članicah EU.
V Sloveniji socialni izključenosti izpostavljen vsak šesti, v celotni EU vsak četrti
Obsežnejši pojav od revščine pa je socialna izključenost. Ta zajema tudi tiste, ki so resno materialno prikrajšani ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. V Sloveniji je bil socialni izključenosti po zadnjih podatkih izpostavljen vsak šesti, v celotni EU pa vsak četrti prebivalec.
Delež izpostavljenih tveganju socialne izključenosti je v Sloveniji lani znašal 16,2 odstotka. Povprečje v EU v letu prej je bilo 22,4 odstotka. Najmanjši delež je bil na Češkem, kjer je znašal 12,2 odstotka, najvišji pa v Bolgariji, kjer je bil 32,8-odstoten. Približno enake deleže kot Slovenija so imele Slovaška, Finska in Nizozemska.
Najmanjši delež otrok pod pragom tveganja revščine na Češkem in Danskem
Najmanjša deleža otrok v starosti do 17 let pod pragom tveganja revščine sta lani imeli Češka in Danska, in sicer 11 odstotkov, največjega pa Romunija, kjer je bil 32-odstoten. V Sloveniji je znašal 11,7 odstotka. V sedmih državah, tudi v Sloveniji, je bil delež otrok pod pragom tveganja revščine manjši od deleža vseh pod tem pragom.
Stopnja tveganja socialne izključenosti otrok je bila lani najnižja v Sloveniji in je znašala 13,1 odstotka, najvišja pa v Romuniji (38,1 odstotka). V desetih državah, tudi v Sloveniji, je bil delež otrok, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, nižji od deleža vseh izpostavljenih temu tveganju v državi.
Slovenija že blizu cilju iz strategije Evropa 2020
Slovenija je že zelo blizu cilju iz strategije Evropa 2020, s katero naj bi EU dosegla visoko zaposlenost, produktivnost in socialno kohezijo. Države članice EU-27 so si v njej zastavile, da bodo do leta 2020 število ljudi pod pragom tveganju socialne izključenosti zmanjšale skupaj vsaj za 20 milijonov. Slovenija si je za cilj glede na izhodiščno leto 2008 postavila zmanjšanje za 40.000.
V letu 2017 je bilo v EU-27 tveganju socialne izključenosti izpostavljenih 111,9 milijona ljudi, kar je 4,2 milijona manj kot v izhodiščnem letu 2008, ko jih je bilo 116,1 milijona. V Sloveniji se je število izpostavljenih tveganju socialne izključenosti od leta 2008 do leta 2018 znižalo s 361.000 na 326.000. Cilj pa je znižanje na 321.000, torej še za 5000.
