»Vlada je potrdila desetmilijardni proračun, o katerem pravi, da je socialno in razvojno naravnan. Ampak opisovati proračun, ki nenadoma ukinja štiri milijone prej obljubljenih sredstev za socialnovarstvene programe, kot socialen in razvojen, je zares slaba šala. Ministrstvo je sredstva za te programe kot del varčevalnih ukrepov znižalo leta 2012, s čimer smo se zaradi krizne gospodarske situacije strinjali, ampak z javno zavezo, da se po koncu krize ta sredstva vrnejo na isto raven, kar nam je bilo končno zagotovljeno letos junija. Septembra pa smo šokirani ugotovili, da je ministrstvo brez kakršnegakoli uradnega pojasnila ta sredstva nepričakovano umaknilo iz proračuna,« pravi Urška Fišter, vodja komuniciranja Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS).
Podplačane delavke, ki delajo za drobiž ...
V CNVOS izpostavljajo pomen socialnovarstvenih programov, ki so temelj socialnega varstva v Sloveniji: »Gre za programe, kjer podplačane delavke in delavci opravljajo nenadomestljivo delo na zahtevnih in zelo specifičnih področjih socialne varnosti, kot so programi za brezdomce, osebe s težavami v duševnem zdravju, osebe, odvisne od nedovoljenih drog, žrtve nasilja, otroke, mladostnike in starejše. Za številne ranljive uporabnike, ki jih je v tem trenutku 160.000, ti programi predstavljajo edino možnost ponovne vključitve v družbo in normalnega življenja. Državne ustanove, kot so centri za socialno delo, bi brez teh programov žrtve nasilja namesto v varno hišo lahko poslale kratko malo – na cesto.«
A kljub pomembnemu delu, ki ga opravljajo v socialnovarstvenih programih, vztrajajo, da plačilo, ki ga prejmejo, ni primerno nalogam, ki jih opravljajo. Prav tako ni sorazmerno s plačami preostalih, predvsem v javnem sektorju. Delavci socialnovarstvenih programov vztrajajo, da že dolgo bijejo boj za enakopravnost in pravičnost svojih plač: »Najmanj, kar pričakujemo, je enakovredna obravnava s kolegi v javnem sektorju. Od leta 2012, ko smo se solidarnostno strinjali z znižanjem lastnih plač, se je regres javnim uslužbencem povečal za približno 20 odstotkov, plača strokovnih delavcev v socialnem varstvu se je dvignila za osem odstotkov, povprečna plača strokovnih sodelavcev pa za 16 odstotkov.«
Težave tudi na Ptuju: v enem letu odpoved dale tri delavke
Tudi predsednica društva Ars vitae Polona Toplak pravi, da imajo vsi izvajalci socialnovarstvenih programov velike težave zato, ker delavcev ne morejo ustrezno plačati: »Strokovni kader, ki se je pri nas kalil in v katerega smo vlagali, odhaja v javni sektor, kjer so plače in delovni pogoji boljši. Iz naših programov so v slabem letu odšle tri strokovne delavke. Na primer, strokovna delavka v programih ima po 20 letih delovne dobe 900 evrov neto plače, enako kot začetnik na centru za socialno delo. Poleg tega država programe tretira kot dopolnitev oziroma alternativo javne službe, kar ne drži. Alternativa našim programom za uporabnike je samo cesta.«
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti letos sofinancirajo 170 različnih socialnovarstvenih programov, od tega 122 javnih in 48 razvojnih, za katere na leto namenjajo okoli 15,2 milijona evrov: »S tem zagotavljamo zaposlitev približno 550 strokovnjakom s socialnovarstvenega področja. V teh programih spodbujamo tudi vključevanje prostovoljcev, ki pomembno dopolnjujejo različne aktivnosti. V zadnjem obdobju se je v prostovoljno delo vključilo več kot 9000 prostovoljcev.«
