Odhod med občani zelo priljubljene zdravnice Rahele Simonič je namreč sprožil val negodovanja med njenimi pacienti z Destrnika, ki je kar ne morejo prehvaliti in jo želijo nazaj, hkrati pa so nezadovoljni z novo zdravnico, kar je po eni strani tudi za razumeti, saj spremembe le redki sprejemajo brez nasprotovanja. Župan Pukšič se je očitno postavil na stran Simoničeve in ost kritike nameril na koncesionarja Franca Mršnika. Zakaj mu je Mršnik kar naenkrat oziroma šele zdaj postal tako velik trn v peti, ne bomo ugibali, čeprav je govoric – tudi s politično konotacijo – okrog tega kar veliko. Simoničeva sama pa je, sicer med vrsticami (z besedami, da se ji zdi smešno, da sama z licenco ne more dobiti koncesije, nekdo brez licence pa jo lahko), dala vedeti, da bi se vrnila na Destrnik, a le kot nosilka koncesije.
Izvirni greh je naredilo ministrstvo za zdravje
Zgodba sega precej daleč v preteklost. Poglejmo: Franc Mršnik je koncesijo na Destrniku dobil že leta 2006, povsem legalno, saj je imel kot dr. med. specialist psihiatrije po takratni zakonodaji veljavno licenco s področja splošne medicine in ustrezno dovoljenje.
Pet let kasneje, leta 2011, je Mršnik (zaradi spremembe zakonodaje) ostal brez licence, ker ni opravil potrebne specializacije za družinskega zdravnika. Kljub temu je na zdravstveno ministrstvo naslovil vlogo za dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, v vlogi pa je napačno navedel, da je specialist družinske medicine, zato mu je ministrstvo izdalo pozitivno odločbo. Očitno brez preverjanja dejstev, kar je ministrstvo za zdravje (letos) tudi priznalo. Nato je leta 2012 Mršnik na občino Destrnik naslovil vlogo za prenos koncesije na njegovo novoustanovljeno podjetje Ambulanta Mršnik, d. o. o., z razlago, da bo tako lahko zaposlil zdravnika v času njegovih morebitnih odsotnosti. K vlogi je priložil tudi dovoljenje zdravstvenega ministrstva za opravljanje dejavnosti za Ambulanto Mršnik. Občina Destrnik je takrat prenos koncesije na ambulanto sprejela oziroma potrdila.
Mršnik kar tri leta »ribaril v kalnem«
Vendar pa se je Mršnik brez dvoma zavedal, da sam za opravljanje dela družinskega zdravnika po zakonu nima (več) ustrezne izobrazbe oziroma specializacije, zato je v začetku leta 2014 zaposlil zdravnico Rahelo Simonič, ki vse našteto ima. S tem je zadostil vsem zakonskim normam in od takrat njegovo podjetje oziroma ambulanta posluje povsem zakonito. Dejstvo je, da je do legalnega poslovanja svojega zdravniškega podjetja Franc Mršnik prišel »nelegalno«, tudi z navajanjem napačne izobrazbe oziroma specializacije za pridobitev dovoljenja ministrstva, in je nato »v kalnem ribaril« kar tri leta; od leta 2011 do leta 2014, ko je zaposlil Simoničevo. Prav v to obdobje, predvsem pa v pridobitev dovoljenja s strani ministrstva za zdravje, ki je bilo izdano na podlagi lažnih podatkov o specializaciji, zdaj prst uperja župan Pukšič in si želi preklic oziroma ničnost le-tega, kar naj bi posledično vodilo v odvzem dovoljenja za delo Mršniku in preklic koncesije ter možnost podelitve koncesije drugemu zdravniku.
Občina že zaprosila za kontrolo zakonitosti poslovanja ambulante
Iz odgovorov, ki jih je Občina Destrnik prejela od pristojnega ministrstva, pa je precej jasno razvidno, da se v zakonitost veljavnega dovoljenja ne bo spuščalo. Po domače povedano, ministrstvo za zdravje ne bo sprožilo nobenega postopka zoper Mršnika; morda tudi zato ne, ker dandanes (in že od leta 2014) Ambulanta Mršnik z zdravnico, ki ima opravljeno potrebno specializacijo, ni (več) v nobenem prekršku. Zato se je v imenu občine angažiral kar župan Franc Pukšič sam. Kot je napovedal na zboru krajanov, je že sprožil preiskavo prek zdravstvenega inšpektorata in ZZZS (pregled zakonitosti poslovanja ambulante), morebiti pa jo bo tudi prek policije: »Kaj je bilo dejansko narobe, ali je šlo za opustitev dela zdravstvenega ministrstva ali za lažne dokumente, ne bomo razsojali mi, ampak za to pristojne institucije. Imamo pa pravico podeliti koncesijo zdravniku z ustrezno specializacijo.« Dodal je še, da ima občina glede na odgovore zdravstvenega ministrstva vse razloge, da začne postopek odvzema koncesije.
Pukšič in Mršnik trenutno v »pat« poziciji
Pot do tega pa nikakor ne bo tako lahka; trenutno sta namreč obe strani (Ambulanta Mršnik na eni in vodstvo Občine Destrnik na drugi strani) bolj kot ne v pat poziciji, česar se Pukšič zaveda, zato je Franca Mršnika tudi pozval na pogovor v tem tednu z besedami, naj se sam odpove koncesiji do konca letošnjega leta. V srečanje je Mršnik sicer privolil, a zelo malo verjetno je, da se bo kar zlepa odpovedal ambulanti in svojemu zaslužku. Pa tudi če bi se ji, to še zdaleč ne pomeni, da bi se na Destrnik kot nova koncesionarka lahko vrnila zdravnica Rahela Simonič, saj so zakonodajni postopki precej bolj zapleteni. V prvi vrsti bi se destrniško zdravstvo moralo vrniti pod okrilje ptujskega zdravstvenega doma; če bi se vodstvo zdravstvenega doma temu odreklo, pa se koncesija lahko podeli najprej tistemu zdravniku, ki jo že ima. Seveda pa so vedno možne tudi kakšne zakulisne igre in dogovori ... in se zna koncesija podeliti tudi zdravniku, ki si ga na občini najbolj želijo.
Najkrajšo so in bodo v tej zgodbi potegnili destrniški pacienti, zlasti starejši, ki so se zelo navezali na prejšnjo zdravnico Rahelo Simonič in si jo na vsak način želijo nazaj. Pri tem so jim zakulisne igrice in vsa slovenska (zdravniška) zakonodaja prav malo mar; niti je ne poznajo in velika večina prav gotovo niti ne ve, da zgolj zahteva po vrnitvi Simoničeve ne pomaga, tudi če jo zapišejo na list Civilne iniciative »Za ohranitev kvalitetne ambulante v Destrniku« ...
»Za vse sem odgovarjala pravno in finančno«
Zdravnica Simoničeva je svojo odpoved v Ambulanti Mršnik pojasnila tako: »Enostavno mi je bilo dovolj tega, da sem za vse odgovarjala pravno, finančno in kazensko, vpliva pa nisem imela na nič. Motilo me je, da delamo s staro in iztrošeno opremo. Če bi bilo kaj narobe, bi odgovarjala jaz. Moje prošnje po novi opremi so bile neuslišane. Narobe je bilo tudi to, da so bile naše medicinske sestre zaposlene le za določen čas, pogodba se jim je podaljševala na dva ali tri mesece, njihove plače pa so bile minimalne. To ni prav!«
Simoničeva pa je navrgla še nekaj zelo pomembnega: »V naši državi zdravnik z licenco odgovarja za vse, koncesijo in dovoljenje pa lahko pravzaprav dobi kdorkoli, ki takega zdravnika zaposli! To je unikum v Evropi – tega druge države ne poznajo!«
