Gre za zelo trdovratno motnjo, ki močno oblikuje posameznikovo čustvovanje in dojemanje sveta. Najpogosteje nastopi v mladostništvu ali zgodnji odrasli dobi in človeka spremlja vse življenje.
»Glavni značilnosti te osebnostne motnje sta impulzivnost in nestabilnost. Osebe nenehno nihajo v razpoloženju, interesih in odnosih. Nihanje v razpoloženju je obdobje »normalnega« čustvovanja, ki ga nenadoma zamenja obdobje intenzivne žalosti, potrtosti in tesnobe, tudi hude depresije. Prav tako pri takšnih ljudeh nastopijo pogosta obdobja neobvladljive jeze, ki jo največkrat usmerijo na najbližje. Njihova samopodoba, vrednote in cilji se nenehno spreminjajo. Pogosto jih doletijo nevzdržno dolgočasje in občutki praznine. Opisana nihanja pa otežujejo razvijanje trajnih odnosov. Neko osebo lahko idealizirajo, a kaj kmalu pri njej najdejo številne slabosti. Zanje velja, da vse vidijo črno-belo, torej v skrajnostih, in so nagnjeni k tveganemu in nepremišljenemu vedenju,« pojasnjujejo v svetovalnici Kameleon. Vendar pa osebe z mejno osebnostno motnjo na svoje čustvovanje in obnašanje ne morejo kaj dosti vplivati. Nemalokrat jih spremlja občutek, da z njimi ni popolnoma nič narobe in da se resnični problem skriva v drugih. Zato se redkeje odločajo za zdravljenje. Brez lastne motivacije za zdravljenje pa to postane zelo oteženo, celo nemogoče.
Ketamin kot majhna iskrica
Strokovnjaki so v pogovoru o ketaminu previdni. Tudi tisti, ki so raziskali njegovo delovanje, se namreč zavedajo, da je teorija eno, praksa pa drugo. Navsezadnje so se tudi antidepresivi, ki se predpisujejo depresivnim, pred začetkom uporabe morali izkazati kot učinkoviti. Praksa medtem kaže, da obstoječi antidepresivi pri nekaterih zelo dobro delujejo, pri drugih brez pa so lahko učinka. Ravno osebe z mejno osebnostno motnjo se na zdravljenje s klasičnimi antidepresivi načeloma ne odzivajo. Za zdravljenje mejne osebnostne motnje (v nadaljevanju BPD) uradno ni priznano nobeno zdravilo. So pa nekateri psihiatri naklonjeni možnosti, da se morebitna odrešitev skriva ravno v ketaminu, ki ga je zajeten kup raziskav odkril kot učinkovito pomoč pri ljudeh s hudo depresijo in samomorilskimi nagnjenji. »Če lahko ketamin poveča nevroplastičnost pri bolnikih z BPD, bi lahko pacientu odprl priložnost, da spremeni socialno moteče vedenje,« pravi dr. Sarah Fineberg, profesorica na oddelku za psihiatrijo na univerzi Yale, ki raziskuje učinke ketamina pri osebah z BPD.
Klinično zelo zahtevno stanje
BPD v stroki velja za eno izmed klinično najbolj zahtevnih stanj. Kako zdraviti ljudi z visoko stopnjo čustvene labilnosti, motnjo razpoloženja in socialno disfunkcijo, je že dolga leta uganka. Kljub temu pa znanstveniki tudi na tem področju napredujejo. S funkcionalnim slikanjem z magnetno resonanco so odkrili, kateri del možganov sproža določena stanja pri človeku. Med drugim se je izkazalo, da se hiperaktivnost pri osebah z BPD sproži v limbičnem predelu možganov, ali še natančneje v amigdali. Dr. John Oldham, ugledni profesor psihiatrije, strokovnjak za BPD, amigdalo za lažje razumevanje primerja z vročim motorjem avtomobila. Čezmerna aktivnost možganov je razlog, zaradi katerega so ljudje z BPD navadno preobčutljivi za dražljaje iz okolice in so nagnjeni k pretiravanju ali napačni interpretaciji obraznih izrazov in drugih družbenih situacij, v katerih se znajdejo. »Hipoaktivna prefrontalna skorja, ki naj bi delovala kot zavore avtomobila, zmanjšuje bolnikovo sposobnost ponovnega premisleka ali uravnavanja agresivnih impulzov. Tako je pri mejnih bolnikih motor vedno vroč, zavore pa ne delujejo,« pojasnjuje.
Nove povezave med nevroni
Dr. Finebergova poroča, da je njena študija o zdravljenju BPD s ketaminom obetavna. Njene raziskave na živalih so namreč pokazale, da lahko ketamin spodbuja nove povezave med nevroni. »Navdušilo nas je odkritje, da se pri glodavcih v enem ali dveh dneh po infuziji s ketaminom zdi, da se nevroplastičnost poveča. To kaže, da obstaja okno, v katerem lahko vzpostavimo nove nevronske povezave. Če bi ketamin sam ali kot dodatek k psihoterapiji lahko pacientu odprl priložnost, da spremeni vzorce vedenja, ki so se izkazali za socialno moteče, bi to lahko spremenilo marsikaj,« zatrjuje.
V American Journal of Psychiatry (AJP) so predlani objavili podatek, da ena sama infuzija ketamina bistveno zmanjša samomorilne misli pri depresivnih bolnikih v samo enem dnevu, koristi pa trajajo do enega tedna. V ZDA je zdravstvena organizacija zdravljenje depresije z infuzijami ketamina namreč že odobrila, v Evropi pa še ni na voljo. Kar ni nujno zelo narobe. Kot opaža tudi dr. Fineberg, je namreč okoli ketamina trenutno veliko pompa, a je »njegovo izjemnost treba potrditi s trdnimi dokazi. Ketamin je zelo obetavna snov, a je treba nadaljevati previdno in odločitve o zdravljenju sprejemati preudarno.« Kot večina drugih zdravil tudi ketamin ne prinaša zgolj koristi, temveč tudi stranske učinke. Kateri bodo pretehtali, bodo presodile odgovorne ustanove za distribucijo zdravil v EU. Kdaj in če bo tudi v Sloveniji mogoče zdravljenje s ketaminom, trenutno še ni znano.
Nekaj lahko narediš tudi sam
Pred nekaj leti se je o svoji milejši obliki mejne osebnostne motnje z nami pogovarjal scenarist in režiser Vinci Vogue Anžlovar. Ta nam je takrat iz prve roke povedal, da lahko nekdo z BPD zase veliko naredi s krepitvijo razuma, ko prepozna vzorce in se iz njih uči, da prihodnjič reagira bolje. »Še vedno sem recimo vzkipljiv, le da se zdaj pogosto lahko zabremzam ali vsaj pozneje opravičim,« nam je razkril. Povedal pa je tudi, da klasični antidepresivi pri njem učinkujejo. »Če dva dni zapored pozabim vzeti tabletko, hitro opazim, da postanem bolj razdražljiv. Bolj tak, kot sem bil prej. Tablete mi tudi pomagajo, da se skoncentriram, kar je ključno pri reševanju problemov. Naučil sem se reševati vsakega posebej, ne recimo petih hkrati. Ker če se jih lotiš hkrati, boš vsaj pri enem gotovo pošteno zamočil, kar bo slabo vplivalo tudi na reševanje preostalih štirih.«
------------
Dr. Mojca Z. Dernovšek, psihiatrinja: Pri mejni osebnostni motnji ni hitrih rešitev
Za mnenje, ali bi lahko ketamin pomagal ljudem z mejno osebnostno motnjo, smo prosili priznano slovensko psihiatrinjo Mojco Z. Dernovšek, ki pojasnjuje: »Pri mejni osebnostni motnji ni hitrih rešitev in tudi nova zdravila imajo popolnoma enak način uporabe, le njihov mehanizem delovanja je drugačen. Ljudje smo različni in veliko zdravil za eno motnjo pomeni, da pri vsakem človeku iščemo najprimernejše. Ocenjujemo, da ima tretjina ljudi z osebnostno motnjo tudi depresijo. Ta se zdravi enako, kot se zdravi depresija pri ljudeh, ki nimajo osebnostne motnje. Preprečevanje ponovnih epizod depresije pa je pri ljudeh, ki imajo osebnostno motnjo, nekoliko kompleksnejše. S psihoterapevtskimi pristopi in spremembo življenjskega sloga se manjša možnosti, da bi prišlo do ponovitve. Sicer pa se pri zdravljenju depresije pri ljudeh, ki imajo osebnostno motnjo, pogosto srečujemo s slabšim sodelovanjem v procesu in vztrajanju oseb pri zdravljenju. Več je zlorabe psihoaktivnih substanc in drugega samouničevalnega vedenja. Oseba z osebnostno motnjo ne vidi lastnega doprinosa k problemom in za svoje težave krivi druge, kar je le še dodatna oteževalna okoliščina. Zelo pogosto se tudi pripeti, da si oseba z leti nabere ogromno slabih izkušenj s seboj in svetom, zaradi česar njeno nihanje razpoloženja postane samo še bolj izrazito in predvsem usmerjeno v negativna čustva. Prav zaradi omenjenih težav imamo posebno obliko psihoterapije, namenjeno zdravljenju ljudi z mejno osebnostno motnjo.«
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
