»Strateški svet NSi je delo vlade ocenil kot leto zamujenih priložnosti,« je na twitterju ob prvi obletnici vlade Marjana Šarca zapisal prvak NSi Matej Tonin, ki vodi strankin strateški svet oziroma tako imenovano vlado v senci. Po njegovi oceni bi morale biti sicer vse stranke pripravljene na sodelovanje, saj brez njega nobena ne more uresničiti tistega, za kar si prizadeva.
VLADA V SENCI
Matej Tonin - predsednik, Janez Šuštaršič - finance, Borut Grgič - zunanje zadeve, Valentin Hajdinjak - zunanje zadeve, Boštjan Perne – obramba, Robert Špendl - okolje in prostor, Uroš Korošec – infrastruktura, Matjaž Trontelj – zdravje, Alenka Šverc - izobraževanje, znanost in šport, Mira Rebernik Žižek – kultura. Franci Demšar - javna uprava, Pavel Reberc - pravosodje, Cveto Uršič - delo, družina in socialne zadeve, Božo Emeršič - gospodarski razvoj in tehnologija, Vida Čadonič Špelič - kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana, Damjan Jaklin - lokalna samouprava in kohezija ter Iva Dimic – Slovenci v zamejstvu in po svetu
Strateški svet NSi zato meni, da je čas za nov, po osamosvojitvi in članstvu v evro-atlantskih integracijah, tretji nacionalni konsenz. To je vsesplošna digitalizacija države. »V Novi Sloveniji vidimo priložnost za tretji nacionalni konsenz v vsesplošni digitalizaciji države, ki bo odpravila številne birokratske ovire, zmanjšala korupcijo in ustvarila podlago, da se talenti naših ustvarjalnih ljudi razcvetijo v korist vse države,« je prepričan Tonin. V nagovoru je še poudaril, da bi moral koordinacijsko vlogo na poti do konsenza prevzeti predsednik republike Borut Pahor.
V strateškem svetu nekdanji finančni minister
NSi je vlado v senci ustanovila že po lanskih volitvah, ob prvi obletnici delovanja Šarčeve vlade pa se je ta v skladu s strankinim statutom preimenovala v strateški svet. Novo ime v njem je nekdanji finančni minister Janez Šuštaršič, ki bo vodil finančno področje.
SDS in NSi sta v pravi vladi nazadnje skupaj sedeli med letoma 2011 in 2013, nato pa nista skupaj uspeli sestaviti niti vlade v senci. Razlog je predvsem v bolj ali manj pogostih ostrih napadih SDS na NSi oziroma njihove člane.
Vlada Janeza Janše je leta 2013 padla, ker so Državljanska lista, Desus in SLS izstopili iz vlade zaradi ugotovitev komisije za preprečevanje korupcije glede Janševega premoženja, medtem ko je NSi vztrajala v vladi do izglasovane konstruktivne nezaupnice. Po odhodu v opozicijo se je NSi odločila za večjo distanco od SDS.
Ob ustanovitvi svoje vlade v senci je takratna predsednica NSi Ljudmila Novak poudarila, da s stranka z vlado v senci krepi svojo samostojnost na desnem političnem polu. Ob tem je znova zanikala, da bi bila NSi kadarkoli v senci SDS, a tudi pojasnila, da želi stranka postati nova alternativa na desnici.
Porušeno zaupanje
SDS je sicer marca leta 2015, torej po osem mesecev po parlamentarnih volitvah, predlagala Novi Sloveniji, da po po vzoru koalicije Slovenija oblikujeta skupno vlado v senci oziroma skupni strokovni svet, a iz te moke ni bilo kruha. NSi bo ohranila samostojnost, saj morajo imeti volivci na volitvah možnost izbire med različnimi programi in različnimi strankami, so odgovorili v NSi. »Najprej je treba povrniti zaupanje, ki je bilo v preteklosti porušeno,« je ob tem dejala tedanja predsednica stranke Ljudmila Novak.
SDS je pred tem med drugim ostro napadla Mateja Tonina, ko je ta kot poslanec v državnem zboru podprl določilo, po katerem se pokojnina nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu ne bi znižala. Prav tako je bil tarča njihovih napadov tedanji evropski poslanec NSi Lojze Peterle, ker se je udeležil okrogle mize Forum 21, ki ga vodi Kučan.
SDS je štiri mesece kasneje ustanovila svojo vlado v senci in jo poimenovala strokovni svet. V posmeh izjavi Novakove o porušenem zaupanju so v največji opozicijski stranki za predsednika odbora za obrambo v strokovnem svetu imenovali nekdanjega podpredsednika in kandidata za predsednika NSi Aleša Hojsa, ki je bil tedaj še vedno aktualni člana NSi. Velja omeniti, da je bil Hojs sicer veliki podpornik tesnejšega sodelovanja med obema strankama.
Tudi druženje je lahko greh
Napadi na člane NSi se še vedno nadaljujejo, pred majskimi evropskimi volitvami je SDS prek svojih medijev očitala, da si je kandidatka za evropsko poslanko Ljudmila Novak drznila odigrati nogometno tekmo z Milanom Brglezom in ekipo SD. Zelo jih je tudi zmotilo, da so fotografi v volilni kampanji ujeli poslanca NSi Jožefa Horvata v družbi Dejana Židana in Kučana. Očitno je, da zaupanje še ni bilo vzpostavljeno do te mere, da bi stranki SDS in NSi lahko skupaj sestavili vlado v senci, kaj šele pravo vlado.
