Skupni dolg slovenskih občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin se je povečeval vse od krize v letu 2007 in se obrnil navzdol šele leta 2015. Nato se je do leta 2017 zmanjševal, lani pa se je trend spet obrnil navzgor. Vzrok za to je po pojasnilih finančnega ministrstva mogoče iskati v volilnem letu 2018, saj so bile občine bolj aktivne glede izvedbe investicij.
Financiranje investicij
Izmed 212 občin, ki jih navaja poročilo finančnega ministrstva, jih skupaj s pravnimi osebami javnega sektorja na ravni občine ob koncu lanskega decembra ni imelo nobene obveznosti iz zadolžitev le 13. Ta številka je za tri manjša kot leto prej, gre pa večinoma za manjše občine z nekaj tisoč prebivalci. Še največja med nezadolženimi občinami je Šmarje pri Jelšah, kjer živi 10.400 ljudi. Brez zadolževanja so leto 2018 prebrodile med drugim tudi občine Šenčur, Rače-Fram, Cerklje na Gorenjskem, Kranjska Gora, Mengeš in Trzin.
Občine se večina zadolžujejo z namenom financiranja investicij. Zato ne preseneča, da so največje občine, kjer je investicij praviloma največ, tudi najbolj zadolžene. Največji dolg je tako konec lanskega decembra izkazovala občina Ljubljana z nekaj več kot 274.000 prebivalci; znašal je 153,7 milijona evrov. S 66 milijoni oz. 43 milijoni evrov dolga sledita občini Maribor in Koper.
Zadolženost na prebivalca
Drugačna pa je slika, če primerjamo zadolženost občin glede na število njihovih prebivalcev. Ob nekaj več kot dveh milijonih prebivalcev Slovenije je povprečni skupni dolg na prebivalca 414 evrov, a razlike so velike. V občini Gornji Petrovci je denimo vsak izmed 2075 občanov v povprečju zadolžen kar za 1943 evrov.
Za zneske v štirimestnih številkah so v povprečju zadolženi tudi prebivalci občin Solčava (1200 evrov), Šentjernej (1143 evrov) in Litija (1000 evrov). Ljubljanska občina po tem merilu velja za razmeroma malo zadolženo, v povprečju znaša zadolženost na prebivalca 561 evrov.
Občina Gornji Petrovci, katere dolg na prebivalca se je lani povečal zaradi odseljevanja prebivalcev, ima zaradi najemanja neugodnih posojil že od leta 2009 blokiran transakcijski račun in posledično velike težave pri poravnavanju tekočih obveznosti in izvajanju svojih nalog. Njen dolg se je lani povečal tudi zaradi dodatnega zadolževanja pri državnem proračunu, pri katerem se občine lahko za določene investicije zadolžijo preko zakonske meje zadolžitve in brez soglasja ministrstva za finance.
Občina Solčava je na drugem mestu zaradi nizkega števila prebivalcev, Šentjernej pa na tretjem zaradi odplačevanja mesečnih obveznosti za financiranje gradnje objekta čistilne naprave, katere lastnica bo postala po preteku koncesijske dobe. Občina Litija se je na tej lestvici znašla predvsem zaradi visoke zadolžitve pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine.
Obseg skupne zadolženosti občin v letu 2018 se ministrstvu ne zdi zaskrbljujoč. "Občine (tudi) s pomočjo zadolževanja izvajajo investicije, ki pomenijo plačila izvajalcem, nova delovna mesta delavcem, izboljšano kakovost življenja občanom, gospodarsko aktivnost in s tem ustvarjajo bruto domači proizvod," so zapisali v poročilu, ki ga bo v kratkem obravnavala tudi vlada.
