Za Lidijo Glavina so se glave obračale že med njenim prevzemom vrhovnega menedžerskega položaja v Sloveniji – predsednice uprave Slovenskega državnega holdinga. Položaj je prevzela kot povsem neznana oseba, pri javni podobi pa ji ni pomagalo niti, da je bil njen življenjepis kljub svoji kratkosti prenapihnjen.
Nastopila z ustvarjalnim življenjepisom …
V stranki SMC, ki je Glavinovo nastavila na položaj predsednice SDH, so jo oglaševali kot strokovnjakinjo, ki je delala pri več mednarodnih korporacijah. Podrobnejši pregled njenega življenjepisa pa je razkril, da je bilo podjetje Imsa Group Gmbh, kjer je službovala pred SDH, samo slamnata izpostava italijanskega podjetja, saj v Avstriji ni obstajalo drugače kot na papirju. Časnik Mladina je povrhu domneval, da je italijanski industrialec Giovanni Miklus, ustanovitelj Imsa Group Gmbh, v Avstriji potreboval fiktivno odgovorno osebo in je za ta namen izkoristil Lidijo Glavina.
V tej luči so bili manj bleščeči tudi njeni prejšnji vodstveni položaji. Iz podjetja Electrolux so tako denimo sporočili, da Glavinova ni bila na nobenem vodstvenem položaju, temveč je opravljala vlogo, primerljivo s finančnim referentom.
… in zamolčala, kje je dejansko delala
Po pisanju Dnevnika je bila Glavinova na poslovnem področju še najbolj dejavna v podjetju Glasmik, hčerinski družbi celovške Imse Group. Glasmik je trgovina s steklarskimi izdelki in tedaj 12 zaposlenimi, poslovno pa pod Glavinovo ni bila najuspešnejša. Leta 2015 je podjetje pridelalo 145 tisočakov izgube, poslovna slika podjetja pa se je začela izboljševati leto kasneje. Glavinova je podjetje zapustila aprila 2017. Že leto pred tem je Glavinova po lastnih izjavah delo v podjetju Glasmik postavila na stranski tir, saj se je popolnoma posvetila zadolžitvam v SDH. Podjetja Glasmik v življenjepisu ni omenjala, domnevno zaradi slabih poslovnih rezultatov.
NLB prodala za drobiž
Vtis, ki ga je Glavinova pustila v SDH, si bomo najbolj zapomnili po nagli prodaji državnih bank, za katere smo iztržili premalo. NLB je bila prodana po ceni, nižji od prenizke, zanjo je državni proračun dobil 68 odstotkov knjigovodske vrednosti. 669,5 milijona evrov za banko, ki je bila knjigovodsko vredna poldrugo milijardo evrov. Abanka je bila medtem prodana za 444 milijonov evrov, njena knjigovodska vrednost je tedaj znašala 500 milijonov evrov.
Primer Cimos in povišica
Madež pri Glavinovi je pustil tudi propad prvih krogov pogajanj za prodajo Cimosa, postopek, ki ga je sicer vodila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), a je Glavinova pri njem sodelovala. Odgovornosti za propadla pogajanja ni nikoli prevzela. Cimos je bil kasneje prodan za 100.000 evrov.
Je pa Glavinova zaradi navedenih uspehov prepričala nadzornike SDH v zvišanje svoje plače, z argumentom, da imajo višje plače pri DUTB. Kasneje se je zaradi javnega ogorčenja povišici odpovedala.
V Slovenijo pa je uspešno pripeljala srbskega poslovneža Miodraga Kostića, ki mu je prek SDH odprla vrata v Gorenjsko banko. Kmalu zatem je Glavinova dopustovala v črnogorski Budvi, v naselju Dukley Gardens, kjer ima Kostić v lasti devet luksuznih vil. To informacijo je na instagramu razkril partner Glavinove, Liviano Stefani, ki je svoj instagram profil kmalu po medijskih poizvedbah zaprl za javnost. Glavinova je zavrnila, da bi jo gostil Kostić, vendar ni pokazala računa za domnevno plačilo nastanitve.
Nadaljevanje v Gen-I?
Glavinova naj bi kmalu prevzela funkcijo pospeševalke prodaje v hčerinskem podjetju državnega energetskega podjetja Gen-I v Milanu. Na Gen-I zadeve ne komentirajo. »Sporočamo, da bomo javnost obvestili, ko in če bo zadeva aktualna. Trenutno pa nadaljnjih informacij ne moremo dajati,« so odgovorili na naša novinarska vprašanja.
