provokacija

Avstrijci Hrvata zaradi nacističnega pozdrava obsodili na 18 mesecev zapora

B.K./STA
1. 8. 2019, 19.14
Posodobljeno: 1. 8. 2019, 19.18
Deli članek:

Sodišče v Celovcu je danes 48-letnega hrvaškega državljana obsodilo na 18 mesecev zapora zaradi kršenja zakona o prepovedi nacističnih simbolov, ker je maja ob robu slovesnosti v spomin na hrvaške žrtve povojnih pobojev pri Pliberku roko iztegnil v nacistični pozdrav.

Bobo
Vsakoletno zborovanje v Pliberku je že dolgo trn v peti lokalnega prebivalstva.

Obsojeni je danes na sodišču dejanje priznal. Dejal je, da je bil zelo pijan in je hotel biti v središču pozornosti in provocirati, ko je avstrijsko policistko pozdravil z nacističnim pozdravom, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Dejal je tudi, da bi na Hrvaškem ta pozdrav sprejeli "bolj blago", a hkrati priznal, da je naredil veliko neumnost.

Avstrijski državni tožilec Christian Pirker je izpostavil, da je šlo za "zavestno provokacijo državnih organov", ker se je incident zgodil po spominski slovesnosti, ko je bil Hrvat na poti proti avtobusom. Med hojo se je namreč nenadoma obrnil in policistko pozdravil z dvignjeno roko.

Sodnik Gernot Kugi je ob izreku kazni kot olajševalno okoliščino upošteval visoko stopnjo alkoholiziranosti obtoženega, saj so mu izmerili kar tri promila alkohola v krvi. Kazen - 18 mesecev zapora, od tega 16 mesecev pogojno - je označil za zadostno kot opozorilo prihodnjim udeležencem slovesnosti pri Pliberku. Moški je sicer v preiskovalnem priporu od aretacije.

Na Libuškem polju pri Pliberku je 18. maja ob okrepljenem policijskem nadzoru potekala 74. slovesnost v spomin na hrvaške žrtve povojnih pobojev. Udeležilo se je je okoli 10.000 ljudi in je minila brez izgredov ali incidentov. Edini aretirani je bil danes obsojeni Hrvat. Bila je sicer prva, odkar so v Avstriji prepovedali tudi ustaške simbole.

Lani so po slovesnosti obsodili šest ljudi zaradi kršenja zakona o prepovedi nacističnih simbolov.

Žalne slovesnosti za več deset tisoč pobitih Hrvatov, med katerimi so bili večinoma pripadniki poraženih sil ustaške Neodvisne države Hrvaške, a tudi civilisti, pri Pliberku potekajo od leta 1952.