Agencija za varnost prometa (AVP) je sporočila, da je, kar zadeva statistiko letošnjega leta, precej slabo v Posočju, v kobariški, tolminski in bovški občini.
Največ nesreč v tem delu države, 53, se je zgodilo v občini Tolmin. V občini Kobarid jih je bilo najmanj – 14, vendar je tam umrlo največ udeležencev – pet ljudi v dveh prometnih nesrečah. V občini Bovec pa se je pripetilo 24 prometnih nesreč, v katerih sta umrli dve osebi. »Izstopajoči med smrtnimi žrtvami so motoristi, ki so bili kar štirje (trije vozniki in en potnik) od skupno osmih umrlih udeležencev v prometu,« so razkrili statistične podatke.
Že lani je bilo v tem delu države glede prometne varnosti slabo, saj so zabeležili skoraj 20 odstotkov več prometnih nezgod kot leta 2017. V letošnji prvi polovici leta pa je po besedah AVP število prometnih nesreč spet naraslo v primerjavi s primerljivim obdobjem v letu 2018 – za 26 odstotkov.
Nevarno od Kobarida do Vršiča
Največje povečanje je pri številu umrlih, saj je letos na tem območju umrlo že osem ljudi, prav toliko kot v obdobju med letoma 2016 in 2018 skupaj. Med smrtnimi žrtvami nezgod je polovica tujih državljanov (štiri osebe, vsi motoristi). Evgen Govekar, vodja Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Nova Gorica, je povedal, da iz dolgoletnega povprečja izstopa še podatek, da je bilo do zdaj okrog 65 odstotkov motoristov povzročiteljev nesreč, letos pa jih je več kot 81. »Najhujše prometne nesreče so statistično zabeležene od Kobarida proti Trenti in Vršiču, kjer je cesta najbolj privlačna za vožnjo, a obenem tudi najbolj nevarna,« je pojasnil Govekar.
V tem delu države tudi pri številu hudo telesno poškodovanih letos beležijo povečanje za več kot 50 odstotkov (povečanje s štiri na sedem hudo telesno poškodovanih), enako pri lažje telesno poškodovanih (povečanje s 15 na 23 lažje telesno poškodovanih).
Vozimo hitreje
Predstavniki AVP so se zato prejšnji teden v Tolminu sestali z župani občin Tolmin, Kobarid in Bovec, predstavniki policije, odbora za preventivo pri svetu AVP in Direkcije RS za infrastrukturo. »Prometna varnost ni samoumevna, posebej kritični so poletni meseci zaradi preobremenjenosti cest in lažnega občutka varnosti, ki na cestah prinaša višje hitrosti. Ker nam ni vseeno, saj govorimo o ljudeh, ne številkah, se želimo še bolj povezovati, saj lahko le vsi skupaj naredimo prave korake v pravo smer in opozarjamo, da je odgovoren voznik tisti, ki ne divja, ne pije in je vedno pripet ter ne telefonira,« je na nedavnem sestanku v dolini Soče povedala Vesna Marinko, vršilka dolžnosti direktorice Agencije za varnost prometa.
Na tem območju, tak je dogovor, bodo povečali obseg aktivnosti; agencija bo zagotovila silhuete policistov na najbolj obremenjenih točkah, da bi predvsem tujce opozorili na prilagoditev hitrosti in spoštovanje omejitev. »Zagotovili bomo dodatna preventivna gradiva, v sodelovanju s policijo bomo navzoči tudi na mototočkah, kjer bomo ozaveščali o ključnih dejavnikih tveganja varnosti v cestnem prometu. Veseli me velika pripravljenost vseh deležnikov, da skupaj pristopimo k izvedbi konkretnih ukrepov za večjo prometno varnost v tej regiji,« je dejala Marinkova.
Tudi temperatura vpliva
V AVP ugotavljajo, da se je stanje varnosti cestnega prometa v poletnih mesecih na splošno poslabšalo povsod po državi. Letos je bilo že 64 smrtnih žrtev prometnih nezgod, v enakem obdobju lani je na cestah umrlo 45 ljudi. »Poletni meseci so z vidika statističnih podatkov v povprečju bolj kritični, zato želimo udeležence v prometu znova opozoriti na varno ravnanje v prometu. Vpliv visokih temperatur, neprilagojena hitrost, gost promet, pomanjkanje časa in izkušenj ter utrujenost so tisti dejavniki, ki povečujejo nestrpnost, zmanjšujejo pozornost, povečujejo lažni občutek varnosti ter zmožnost prilagajanja hitrosti in varnostne razdalje,« so izpostavili v AVP.
So pa vzroki prometnih nesreč že nekaj let enaki. Najpogostejši je neprilagojena hitrost, ki je bila letos odgovorna za 19 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 24 ljudi, drugi najpogostejši vzrok je nepravilna stran ali smer vožnje, zaradi katere je prišlo do 12 nezgod, v katerih je umrlo 13 ljudi. Zaradi nepravilnega ravnanja pešcev pa je bilo šest prometnih nesreč, v katerih je življenje izgubilo šest ljudi.
Zaskrbljeni so
»Letošnje leto se je začelo tragično. Poletni meseci so tudi zaradi bolj obremenjenih cest, raznovrstnosti udeležencev cestnega prometa, varljivega občutka varnosti in brezskrbnosti običajno najbolj kritični, z največ prometnimi nesrečami. Tako so tudi letošnjo prvo polovico poletja zaznamovali številni tragični dogodki. Ni nam vseeno! Gorimo o ljudeh, in ne številkah. Zaskrbljeni smo! Zato v agenciji menimo, da moramo še tesneje sodelovati, se povezovati in osveščati. Samo če bomo stopili skupaj, lahko naredimo prave korake v pravo smer. Naša naloga pa je delovati preventivno in poudarjati odgovornost,« so poudarili.
Odgovorili so tudi na vprašanje, kdo sploh je odgovoren voznik. Povedali so, da je to voznik, ki med vožnjo ne uporablja mobilnega telefona, ne pije, ko vozi, ne divja in seveda uporablja varnostni pas. Agencija bo tako še intenzivneje izvajala številne preventivne aktivnosti po vsej Sloveniji in vse udeležence v prometu ozaveščala predvsem o štirih prej omenjenih ključnih področjih tveganja – hitrosti, alkoholu, mobilnem telefonu in varnostnem pasu.
Njihovi ukrepi
Do zdaj so organizirali že 11 nočnih akcij v osmih slovenskih mestih, na katerih so ozaveščali številne obiskovalce prireditev. Razdelili so več tisoč različnih promocijskih materialov in 350 alkotesterjev, izvedli so več sto preizkusov z alkotesti na večernih dogodkih, 140 oseb pa so varno prepeljali domov. Za tuje voznike so pripravili knjižice v angleškem, hrvaškem in romunskem jeziku, ki so jih na bencinskih servisih razdelili že 2000 ljudem. Preventivne aktivnosti se bodo nadaljevale vse do konca septembra.
Za zaključek omenimo še, da je letošnje število smrtnih žrtev primerljivo z leti 2015, 2016 in 2017, močno pa izstopa v primerjavi z lanskim letom, ki je bilo glede števila umrlih v prometnih nesrečah najugodnejše v daljšem časovnem obdobju.
