Jemenski uporniki Združenim narodom še vedno preprečujejo dostop do zapuščenega in propadajočega tankerja ob obali Jemna v Rdečem morju. V njem se nahaja več kot milijon sodčkov surove nafte, strokovnjaki pa menijo, da bi lahko eksplodiral in s tem povzročil enega največjih razlitij nafte na svetu. Hutijski uporniki, ki nadzirajo bližnje pristanišče, so ta teden ekipi strokovnjakov zopet preprečili dostop do tankerja, ki je sicer v lasti jemenske nacionalne naftne družbe, poroča Guardian. Uporniki so se pred časom za pomoč pri rešitvi tega problema na Združene narode obrnili sami.
Okoljska katastrofa
Tanker je zasidran ob pristanišču Ras Isa, nekdaj pa je služil kot ploščad za plovila, ki so iz bližnjega naftovoda tovorila nafto. Od leta 2015, ko se je začela vojna v Jemnu, je prepuščen samemu sebi in silam narave. Strokovnjaki pravijo, da gre za »tempirano bombo,« saj da se v ladji nabirajo nevarni plini, ki so posledica pomanjkanja vzdrževanja in korozije. Združeni narodi so po navedbah tiskovnega predstavnika Urada za usklajevanje humanitarnih aktivnosti Russella Geekieja nad okoljsko grožnjo, ki jo predstavlja tanker, »močno zaskrbljeni. Še vedno čakamo na dovoljenja, pogovori pa se nadaljujejo. ZN so pripravljeni na napotitev tehnične skupine, takoj ko bodo izdana potrebna dovoljenja.« Čeprav so jih Hutiji sami zaprosili za pomoč in jim obljubili, da jim bodo omogočili dostop do ladje, z dovoljenji zdaj odlašajo. Tako še vedno obstaja grožnja, da se bo v Rdeče morje razlilo 1,1 milijona sodčkov nafte, strokovnjaki pa poudarjajo, da je varnostni pregled plovila nujen. Poudarjajo še, da je treba za preprečitev katastrofe v prostore z nafto spustiti inertne pline, kar naj bi v primeru tega tankerja nazadnje storili leta 2017, poroča britanski časnik Independent. Po navedbah strokovnjaka Iana Ralbyja, ki je tanker proučeval, so se aprila s tankerja zaradi korozije, ki jo povzroča slana morska voda, začeli luščiti deli, zato obstaja strah, da bi se prepolovil.
Če bi tanker eksplodiral, pravi Ralby, bi to povzročilo okoljsko katastrofo, ki bi krepko presegla območje ob obalah Jemna ter dosegla Savdsko Arabijo, Eritrejo, Sudan in celo Egipt, posledično pa bi to seveda močno vplivalo tudi na preostale dele sveta. Nevarnost je še toliko večja, ker je tanker še vedno priklopljen na naftovod, ki naj bi vseboval dodaten milijon sodčkov surove nafte. »Šlo bi za enega največjih razlitij nafte v zgodovini,« je pojasnil za Independent ter dodal, da bi bila, tudi če se nafta ne bi razlila po vsem Rdečem morju, škoda za biološko raznovrstnost in življenje v morju »grozljiva,« turizem na območju pa bi bil »uničen.« V razvpiti nesreči tankerja Exxon Valdez na Aljaski se je denimo leta 1989 razlilo »zgolj« 260.000 sodčkov nafte.
Težava je seveda v denarju
Hutijski uporniki, ki so prosili za pomoč pri preprečitvi te katastrofe, so zahtevali zagotovila, da bodo lahko izčrpali dragocen tekoči tovor, vreden dobrih 70 milijonov evrov, oziroma da bodo denar od nafte prejeli oni, a ta načrt trenutno preprečujejo mednarodne sankcije, kar bi lahko pojasnilo trenutno zavlačevanje. Hutijski uporniki so od leta 2015 v vojni z jemensko vlado, ki jo podpira Savdska Arabija, a bi se po besedah Ralvyja v primeru razlitja »zgodila tragedija za svetovno gospodarstvo.«
