Novice Svet24

Ustanova za pomoč gasilcem in njihovim družinam je poimenovana po drugem predsedniku Gasilske zveze Slovenije Metodu Rotarju, ki je organizacijo vodil med letoma 1963 in 1976. V času predsednikovanja je eno leto vodil tudi Gasilsko zvezo Jugoslavije.

GZS

Koren je v pogovoru za naš časopis poudaril, da je v takšnih primerih celo bolj od denarne pomoči pomembno, da njihovi pripadniki vedo, da niso pozabljeni.

Iz kod izvira ideja o ustanovitvi Ustanove za pomoč družinam ponesrečenih gasilcev Metoda Rotarja?
Gasilci so sicer v času intervencije ali vaje nezgodno zavarovani, a imajo lahko intervencije tudi dolgotrajnejše posledice. Gre predvsem za psihične, lahko pa tudi fizične težave. V preteklosti smo imeli primer poveljnika, ki bi lahko, po domače rečeno, gore premikal. Ko pa je odšel na intervencijo ob prometni nesreči, je v avtomobilu našel mrtvegasvojega kolega. To te strese. Takšni primeri, ki jih sicer ni veliko, so eden izmed razlogov, da je leta 2012 nastala ustanova Metoda Rotarja.

Ob tem je treba poudariti, da se pri intervencijah, ki so že same po sebi nepredvidljive, dogajajo tudi nesreče, ne da se jih v popolnosti izključiti. Pred več kot desetimi leti smo imeli tudi smrtni primer starejšega gasilca, ki je precenjeval svoje sposobnosti in mu je med intervencijo odpovedalo srce.

Statut vam omogoča, da pomagate tudi gasilcem in njihovim družinam, ki so se znašli v socialni stiski.
Tako je. Zelo pomembno je, da smo pozorni tudi na takšne primere.

Kakšen pa je postopek dodeljevanja pomoči?
Postopek se začne na podlagi vloge, ki jo lahko poleg gasilca in njegove družine podajo tudi matično gasilsko društvo, občinska gasilska zveza ali Gasilska zveza Slovenije. Da se pomoč odobri, mora vloga ustrezati merilom za dodelitev, ki jo določa pravilnik o dodeljevanju pomoči. Če je to priznano, se pomoč tudi podeli.

Koliko prošenj na leto obravnava ustanova?
K sreči je takšnih primerov malo, na leto jih obravnavamo tri ali štiri, a predpostavljamo, da gremorda tudiza posledico tega,da ljudje v okolju ne prepoznajo takšnega primera, zato moramo te številke jemati z veliko rezervo. Morda pa so ljudje tudi premalo seznanjeni s to možnostjo.

Koliko sicer v povprečju znaša pomoč, ki jo sklad nudi gasilcem?
Denarna pomoč je približno od tisoč do dva tisoč evrov, lahko pa je tudi nižja.

Iz katerih virov pridobivate sredstva za financiranje?
Ustanova uporablja sredstva, ki se pridobijo na dobrodelni osnovi. Gasilska zveza Slovenije nam ne namenja nič proračunskih sredstev. V preteklosti je določen vir predstavljala tudi možnost, da davčni zavezanci del dohodnine namenijo za gasilce, a je ta popolnoma usahnil. Zakaj? Ljudje se odločajo, da ta sredstva odstopijo lokalnim gasilskih društvom, kar je popolnoma razumljivo.

Je torej ustanova v sedmih letih delovanja po vaši oceni upravičila svoj obstoj?
Absolutno. Ta ustanova oziroma sama organiziranost, da smo pripravljeni nuditi pomoč, v osnovnem smislu pomeni materialno pomoč. Mislim pa, da ima še večji učinek, da s tem dokazujemo, da je človek pri nas v središču pozornosti. Naša moč se začenja s človekom in to je naš kapital, zato je pomembno, da gasilci v težavah vedo, da niso sami.

Pomagati ljudem je lepa vrednota. Izrednega pomena pa je pri delovanju gasilcev tudi zdravo društveno življenje, kar pomeni, da so zadovoljene velike socialne potrebe. Gasilstvo tako daje tudi socialno zaščito. Nisi pozabljen prijatelj.