Novice Svet24

STA

Prihodki slovenskega turizma in število prenočitev se že pet let zaporedoma vztrajno povečujejo, toda medtem ko Slovenija gradi petzvezdični turizem, so zaposleni v tej panogi daleč od zvezd. Kadrov kronično primanjkuje, zato so ponekod v stiski že zaposlili celo tujce, ki ne poznajo niti osnov slovenskega jezika.

V turistične nastanitvene objekte je lani prišlo več kot 5,9 milijona turistov, ki so prenočili skoraj 16-milijonkrat, kar pomeni, da je bilo prihodov gostov za osem odstotkov več in prenočitev za desetino več kot leto prej. Zanimivo pri tem je, da se je ob tej rasti število delavcev v panogi povečalo le za 6,9 odstotka in je lani doseglo nekaj čez 20.000, kar kaže, kot trdijo v sindikatu gostinskih in turističnih delavcev, na preobremenjenost zaposlenih.

Jih manjka deset tisoč?

Sindikat, ki je že pred lansko glavno turistično sezono glasno opozarjal na izjemno pomanjkanje kadrov v panogi, je to moral storiti tudi letos. Po ocenah zavoda za zaposlovanje je namreč na začetku glavne sezone v panogi primanjkovalo več kot 5000 delavcev, od tega največ natakarjev (2289) in kuharjev (1315), a generalna sekretarka sindikata Breda Črnčec meni, da je številka vsaj še enkrat večja. To pa zato, ker evidence zavoda ne zajemajo drugih poti, po katerih delodajalci iščejo kadre, kot so agencije, oglasi in družbena omrežja.

Pomanjkanje gostinskih in turističnih delavcev je posledica številnih neugodnih razmer, med katerimi so na prvem mestu težke razmere za delo in neugoden delovni čas ter v večini primerov tudi slaba plača. Za nameček poklici v gostinstvu niso niti približno cenjeni, saj jih lahko opravlja vsak, tudi brez ustrezne izobrazbe. Pred kratkim smo zasledili, da je ekipa ugledne gostinske hiše priznala, da ima pred poletno sezono le enega izobraženega natakarja, vsi ostali pa so priučeni.

Kdaj uradno deficitarni?

Na pomanjkanje kadrov v gostinstvu gospodarsko ministrstvo redno opozarjata tudi Turistično-gostinska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Prizadevata si, da bi ministrstvo za delo kuharja, natakarja in sobarico uvrstilo med deficitarne poklice in jih s tem vključilo v javni razpis za pridobitev štipendij.

Poleg tega bi bilo nujno nekako vrniti ugled gostinskim poklicem, saj bi gostinsko-turistična podjetja le tako dobila lokalne kadre. Vsa po vrsti si želijo lokalnih delavcev, a je trenutno marsikatero med njimi prisiljeno zaposlovati tudi tujce, ki imajo težave z jezikom, kar opazijo gostje. Kot so nas opozorili s terena, se to poletje dogaja, da nekateri natakarji ne obvladajo niti toliko slovenščine, da bi pobrali preprosta naročila gostov. To se dogaja, čeprav bi morali natakarji, ki so v neposrednem stiku z gosti, domači jezik obvezno obvladati, kot nalaga Zakon o javni rabi slovenščine.

Tudi generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Breda Črnčec je pred kratkim opozorila, da je v panogi že zdaj prisotnih veliko tujih delavcev, ki slabo govorijo ali sploh ne govorijo slovensko. Poleg tega se zaradi pomanjkanja kadra delavci srečujejo s presežki ur, so izčrpani in izrabljeni. »Delodajalci bi morali poskrbeti za svoje zaposlene, jih spoštovati in tudi pošteno plačati,« je izpostavila.

Nizke plače so težave

V naši severni sosedi Avstriji je najnižja povprečna plača v panogi 1500 evrov bruto (za natakarja pa 1700 evrov bruto), a pri nas, kot opozarja sindikat, je še veliko delavcev na minimalni plači. Letos marca je minimalno plačo prejelo 2250 zaposlenih v gostinstvu, od tega 626 v gostinsko-nastanitveni dejavnosti ter 1624 v strežbi pijače in jedi. Pri nas je povprečna bruto plača v gostinstvu približno 1195 evrov oziroma 69 odstotkov povprečne plače, ki znaša okoli 1723 evrov bruto.

Zdi se torej, da je rešitev v višjih plačah, a kako do njih? Novomeški gostinec je prepričan, kot nam je dejal v pogovoru, da moramo v Sloveniji nujno dvigniti gostinsko-turistično ponudbo na precej višjo raven. »Izkoristiti moramo množice turistov, ki prihajajo k nam, ter jim ponuditi storitve višje kakovosti in to za višje cene, kar bi prineslo višjo dodano vrednost. Še več, tako bi lahko dosegli, da bi celo z manj dela in manj gosti zaslužili več ter tako ustrezno nagradili zaposlene,« je prepričan. A težava pri tem je, da za visokokakovostne storitve podjetja potrebujejo usposobljene kadre, ki jih ni. In tako se znajdejo v začaranem krogu …

V regijski organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so ob prvem maju opozorili na slabe razmere v gostinsko-turistični dejavnosti. So pa posebej poudarili dober primer iz podjetja Terme Krka, ki si je pomagalo z delavci iz BiH in pri tem poskrbelo za tečaje slovenskega jezika.