Hrvaški premier Andrej Plenković naj bi izkoriščal svoje prijateljstvo z generalnim sekretarjem Evropske komisije Martinom Selmayrjem tudi za to, da je vplival na odločitve Evropske komisije, s katerimi se je distancirala od spora med Hrvaško in Slovenijo glede arbitraže. O tem zdaj pišejo tudi tuji mediji. Potem ko je Selmayr hrvaškega predsednika vlade neuspešno poskušal ustoličiti kot naslednjega predsednika Evropske komisije, so se o njuni navezi razpisali tudi mediji, kot sta na primer spletni politični portal Politico in ugledni finančni časnik Financial times. Tuji novinarji večinoma ugibajo o tem, ali nova kadrovska zasedba glavnih položajev znotraj EU pomeni tudi konec vladavine Martina Selmayrja, ki je bila za Slovenijo precej škodljiva.
Moč Andreja Plenkovića
Franc Bogovič, slovenski poslanec v Evropskem parlamentu, je prav tako kot Plenković in Selmayr član EPP. Meni, da je na objave v tujih medijih treba gledati v luči tega, da je bil hrvaški premier tudi eden od kandidatov za mesto predsednika Evropske komisije in je bil kot tak deležen diskreditacij. A hkrati priznava: »Dejstvo je, da je hrvaški premier vpliven politik znotraj EPP, da si je z zmago na volitvah, ki jo je dobil s proevropsko držo, svoj položaj še utrdil in spada v okvir desetih najvplivnejših politikov znotraj EPP ter se je kot pogajalec EPP uveljavil tudi v širšem evropskem prostoru. Andrej (Plenković, op. p.) je v tem trenutku znotraj EPP močnejši kot katerikoli slovenski politik v Evropskem parlamentu, vseeno pa menim, da se bodo zadeve umirile, in pričakujem od sodišča EU, da bo opravilo svoje delo, če se že komisija ni želela opredeliti do naše tožbe proti Hrvaški.« Pojasnil je, da je bil, ko Evropska komisija ni podala mnenja o tožbi Slovenije proti Hrvaški, razočaran. »Do katere meje je tu šlo za vpliv Andreja (Plenkovića, op. p.), ne vem, sem pa predsednika naše poslanske skupine Manfreda Webra zelo jasno, tako v poslanski skupini kot na štiri oči, opozoril, da je katastrofa, če se že pri prvem primeru urejanja mej na področju nekdanje Jugoslavije ne bo spoštovalo dogovorjenih reči.«
Slovenija se zadev loteva napačno
Kot pravi Bogovič, je Evropska komisija kolektivni organ, in meni, da bi znotraj le tega morda lahko storila tudi kaj več. Povprašali smo ga tudi, ali bo s prihodom Ursule von der Leyen Slovenija lažje uveljavljala svoje interese kot v preteklem mandatu. Odgovoril nam je: »Mislim, da se stvari v Sloveniji lotevamo napačno. Predvsem moramo mi vedeti, česa si želimo, in zelo jasno odigrati svojo politiko. Tako bomo tudi v EU uspešnejši. Tudi če pogledamo postopek tožbe pred sodiščem EU, se od nas ni slišalo nič drugega kot to, kako je treba ustaviti Plenkovića. Do tega, kako bi si ustvarili krog zaveznikov med novimi članicami, pa niti ne pridemo. Mislim, da je naša težava v preveliki politični razdeljenosti ter v dejstvu, da se ljudje, ki hodijo na Svet Evropske unije, prepogosto menjujejo. Tako nimamo niti enega močnega politika znotraj EU. Naša naloga v prihajajočem mandatu je imeti jasno vizijo tega, kar hočemo, poiskati moramo prave zaveznike za to in zastavljeno doseči.«
V Bruslju delujejo »strukture«
Z njim se strinja tudi zdaj že nekdanji evroposlanec Lojze Peterle, ki nam je v telefonskem pogovoru dejal: »Mi v Sloveniji poslušamo precej površne ocene, kot je ta, da so Hrvati boljši. Jaz tega ne bi trdil kar tako počez. V kakšnih zadevah so več in boljše lobirali in več dosegli.« Dodal je: »Vsak, ki želi nekaj doseči v Bruslju, poskuša angažirati znane prijatelje, formalne in neformalne strukture, da bi svojo zadevo izpeljal. In te strukture delujejo. Tudi poslanci Evropskega parlamenta smo imeli veliko takšnih in drugačnih obiskov, ne samo lobistov. Ljudje se pač borijo za svoje interese in te stvari je treba znati delati. Nič ni a priori izgubljeno ali rešeno. Za nacionalne interese je treba delati strateško.«
Vladavina prava
Ljudmila Novak, prav tako članica EPP in znova poslanka Evropskega parlamenta, odnosa Plenković-Selmayr in vpliva le tega na odločitve Evropske komisije ni želela komentirati, povedala pa nam je, da od bodoče predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen pričakuje, da se bo dosledno zavzemala za vladavino prava. »Na to bom izrecno opozarjala tudi na vseh srečanjih poslanske skupine EPP v Evropskem parlamentu,« je poudarila.
