Območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice (OE KGZ) Ptuj, Maribor in Murska Sobota so v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine na Ptuju pripravile tiskovno konferenco, na kateri so bili predstavljeni predlogi in pripombe k trem predlaganim spremembam zakonov s področja kmetijske zemljiške politike. Kmetje sicer večinoma podpirajo predlagane spremembe, saj menijo, da so jim naklonjene in bodo pravičneje uredile razmerje med kmetijskimi pravnimi in fizičnimi osebami.
Ekonomist P. Damijan zrevoltiral kmete
Ta teden pa jih je močno razburila študija, ki jo je pri ekonomistu Jožetu P. Damijanu naročila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, iz katere med drugim izhaja, da bo predvideni maksimalni zakup državnih zemljišč do vključno 100 hektarjev v prvi vrsti zmanjšal prehransko varnost v državi, zato bi moral sklad kmetijskih zemljišč najprej bolje izkoristiti zemljišča, ki niso v zakupu.
»Gre zgolj za oceno, ne pa resno študijo, saj trditve niso podprte z nobenimi izračuni, poleg tega pa so neutemeljene in tendenciozne ter žaljive do kmetov,« je bil razburjen Milan Unuk, predsednik OE KGZS Ptuj.
Unuk: Naj kar podjetja najamejo nezakupljena skladova zemljišča!
»Neizkoriščenih skladovih zemljišč je približno 6000 hektarjev, večinoma gre za zemljišča slabše kakovosti in pretežno na hribovitih območjih, kjer je kmetovanje zelo oteženo ali nemogoče, zato tudi ni interesa po njih, na primer v Halozah. Kmetijska zemljišča, ki jih imajo v zakupu velika podjetja, pa so prvovrstna zemljišča in ravninska. Zato predlagam, da ta prosta zemljišča najamejo kar velika kmetijska podjetja, ravninska pa prepustijo kmetom, pa bomo videli, ali se jim bo potem ta primerjava še zdela korektna. Dejstvo je, da so družinske kmetije tiste, ki predstavljajo steber prehranske varnosti, ne pa podjetja.«
Avstrijski apetiti po prekmurski zemlji
Franc Küčan, predsednik murskosoboške območne enote, je podprl predlagane spremembe kmetijskozemljiške zakonodaje, saj je prepričan, da so pravičnejše. Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, je opozoril na nekaj privilegiranih velikih kmetijskih podjetij, ki so imela doslej veliko prednost pred kmeti; prav to naj bi spremenila nova zakonodaja. Da mladi kmetje nujno potrebujejo več zemlje za obdelavo, če hočejo preživeti in živeti na kmetiji, se je strinjala tudi Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine.
