Družba Vitacel, ki se je nekateri spomnijo tudi kot nekdanje najemnice obrata za proizvodnjo celuloze v Krškem, je začela v finančni stiski konje prodajati, a nekateri so ostali in zanje se je takrat začela kalvarija. Živeli so namreč v velikem pomanjkanju hrane in vode ter praktično brez veterinarske in kovaške oskrbe. Informacije, da se živalim na posestvu godi zelo slabo, so začele curljati že leta 2011, a pristojni organi vrsto let niso ukrepali. Sodu je izbil dno šele pogin žrebeta oktobra 2017, za katero so na patologiji Veterinarske klinike v Ljubljani ugotovili, da je poginilo zaradi notranjih zajedavcev in lakote. S klinike so spisali prijavo na inšpektorat, ki je nekaj dni pozneje odvzel 12 preostalih živali in jih predal v oskrbo Društvu za zaščito konj.
Kdo je bil odgovoren?
Zaradi suma kaznivega dejanja mučenja živali sta pred sodnika brežiškega okrajnega sodišča Almirja Kurspahića prejšnji teden stopila direktor družbe Vitacel Jože Klemenčič in nekdanji zaposleni Franc Krošelj. Ta sicer pravi, da s posestvom in konji že vrsto let nima nič. »Leta 2011 sem dal odpoved, ker mi je podjetje dolgovalo osem plač. Pozneje, ko je bil na posestvu uveden stečajni postopek, me je, ker živim blizu, stečajni upravitelj pooblastil, naj občasno odklenem posestvo, ko so pripeljali krmo in vodo za konje. Nikakor pa nisem bil skrbnik konj, kot trdi Klemenčič,« pravi Krošelj.
Kdo je bil na posestvu za kaj odgovoren, bo pokazala glavna obravnava, na kateri bo zaslišanih precej prič, tožilstvo pa obdolženima očita, da od poletja 2016 do oktobra 2017 na posestvu Vitacel v Cundrovcu vsaj 17 konjem nista zagotavljala zadostne krme in pitne vode ter veterinarske in kovaške oskrbe. Zaradi tega so bili vsi konji močno shujšani oziroma že kar shirani, polni brazgotin in z razklanimi kopiti. Kobila Ana Pan Vita je zaradi slabe oskrbe ostala trajno pohabljena, štirje konji pa so med novembrom 2016 in oktobrom 2017 zaradi shiranosti poginili.
Zoper direktorja še ena obtožba
Jože Klemenčič se zagovarja še zaradi oškodovanja tujih pravic, saj naj bi tik pred javno dražbo, s katero bi poplačali upnike, dal s posestva odpeljati prikolico za prevoz konj.
Za kaznivo dejanje mučenja živali, ki ima za posledico njen pogin ali trajno pohabljenje, kazenski zakonik predvideva kazen do treh let zapora. Poleg očitkov o mučenju živali se bo moral direktor Vitacela Jože Klemenčič zagovarjati še zaradi oškodovanja tujih pravic, saj naj bi junija 2017, tik pred javno dražbo, ki jo je zaradi poplačila upnikov razpisalo ljubljansko okrajno sodišče, dal s posestva odpeljati prikolico za prevoz konj. S tem je onemogočil izvedbo dražbe in delno poplačilo upnika Borisa Cvetkoviča. Za očitano kaznivo dejanje je zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta.
Sojenje, ki se bo z zaslišanjem prič nadaljevalo 21. junija, bi se lahko dodatno zapletlo tudi zaradi zdravstvenega stanja Jožeta Klemenčiča. Njegova zagovornica Svetlana Vakanjac je namreč že na predobravnavnem naroku predlagala, naj sodišče angažira izvedenca, ki bi ugotavljal njegovo procesno sposobnost. Kot zase pravi Klemenčič, je psihološko tako slab, da niti do poštnega nabiralnika ne more, tako da mu sodišče vabila vroča prek zunanjega vročevalca. Sodnik Kurspahić je Klemenčiča ob tem opozoril, da mu bodo tovrstne stroške na koncu postopka zaračunali, ne glede na to, ali bo spoznan za krivega ali nedolžnega.
