V poročilu varuh med drugim ugotavlja nedovoljena ravnanja in nepoštene prakse, ki jih do svojih dobaviteljev izvajajo trgovske verige. »Nekatere med njimi so plačilo blaga po nabavnih akcijskih cenah izven časa trajanja akcije, vsiljevanje plačil, popustov, rabatov in superrabatov izven fakture, prispevek za uvrščanje dobavitelja in/ali asortimana, 60-dnevni rok za potrditev povišanja cen na pobudo dobavitelja, pritisk trgovine za znižanje cen (to se izvede v le nekaj dneh) ...« so zapisali v poročilu.
Zamude pri plačilu
Domnevno nepoštene prakse so zaznali tudi pri živilskopredelovalnih podjetjih, varuh v poročilu konkretno navaja: »Zamuda pri plačilu kupljenega pridelka (tudi do 45 dni po dogovorjenem roku plačila), enostransko znižanje nabavnih cen surovine (prodajnih cen na kmetijah ali zadrugah).«
Ministrstvo za kmetijstvo se vseh teh težav zaveda. Z nepoštenimi praksami so se seznanili že pred leti, so povedali, in od takrat veliko pozornosti usmerjajo v to, da se take prakse prekinejo. Leta 2011 so napisali kodeks dobrih praks v agroživilski industriji, leta 2014 so spremenili zakon o kmetijstvu, ki je možnosti za izkoriščanje dobaviteljev še zmanjšal, ta zakon so lani znova spremenili in zaostrili.
Visoke globe
V zakonu o kmetijstvu, ki vsaj na papirju odpravlja nepoštene poslovne prakse, so med drugim naslednji ukrepi: »Če dobavljeno blago v koledarskem letu presega vrednost 15 tisoč evrov, je potrebna pisna pogodba, kjer morajo biti natančno opredeljeni cena, količina blaga, trajanje pogodbe, podrobnosti o plačilnih rokih, način dobave blaga ter pravila, ki se uporabljajo v primeru višje sile. Obveznost stranke, da izvaja dolžno nadzorstvo ter nadzor nad vsemi subjekti podjetja, tako da nadzoruje in preverja ravnanje podjetja, zaposlenih in zunanjih sodelavcev (dolžno nadzorstvo ne sme biti preneseno na drugo osebo).«
Za kršenje zakona so predvidene globe, ki so vezane »na delež letnega prometa podjetja, ustvarjenega v Republiki Sloveniji (do 0,25 % letnega prometa), in višino globe za odgovorno osebo (od 5000 do 10.000 evrov)«, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvu. Poglejmo, kaj to pomeni: če je letni promet neke trgovske verige v Sloveniji 100 milijonov evrov, bi morali za kazen plačati 250 tisoč evrov.
Krivi tudi kmetje
Zakon pa zagotavlja tudi konstantni nadzor, da nepravilnosti oziroma izkoriščanja dobaviteljev s strani trgovskih verig in drugih ne bi bilo. Res pa je, da številni dobavitelji tudi sami podpišejo slabe pogodbe zanje oziroma take pogodbe, ki drugim omogočajo daljše plačilne roke in podobno, za to pa ministrstvo ne more odgovarjati niti ne more v zvezi s tem storiti nič, saj gre za veljavno pogodbo med dvema partnerjema. Res je, da se je velikokrat zgodilo, da so predvsem trgovci »vsilili« pogodbe dobaviteljem, ki pa so jih na koncu podpisali, saj so imeli zagotovljen odkup surovin, pridelkov, v nasprotnem primeru bi se morali s prodajo ukvarjati sami, kjer pa tudi ni vedno vse predvidljivo.
»Slovenske jagode iz Maroka«
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano pa v poročilu opozori, da se v Sloveniji še vedno dogaja potvarjanje porekla blaga prehranskih izdelkov, »praviloma iz tujega v slovensko poreklo«. Glede tega ministrstvo za kmetijstvo ne more nič, saj imata ustrezne pristojnosti tržni inšpektorat in Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Obe instituciji začenjata svoje akcije nadzora, »ko se na trgu začnejo pojavljati prvi domači pridelki – sadje in zelenjava. Letos je bilo to konec aprila,« so poudarili na ministrstvu. »Zaradi večje učinkovitosti je dogovorjeno, da inšpektorji UVHVVR nadzore izvajajo samostojno oziroma v sodelovanju z drugimi inšpekcijskimi službami (Finančna uprava RS, Tržni inšpektorat RS, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo) ter sodiščem.« Skupaj nadzirajo stojnice, ki jih vsi vidimo, ob cestah denimo, pa tudi drugje inšpektorji preverjajo registracijo, označevanje in sledljivost. »Posebna pozornost je namenjena preprečevanju goljufivih praks ter zavajanja potrošnikov z navajanjem napačnega porekla sadja in zelenjave, zlasti pri sezonskem sadju in zelenjavi (jagode, češnje, breskve, marelice, šparglji, solata ...),« so pojasnili na ministrstvu. Da se to dogaja, smo tudi mediji že velikokrat razkrili. A zagotovo bi bilo tega manj, če bi bili tudi kupci bolj pozorni.
