V Združenju zasebnih vrtcev Slovenije (Združenje) trdijo, da je ministrstvo spremembe pripravljalo potiho in jih o tem ni obvestilo: »Opozarjamo, da s predlaganimi spremembami zakona otroci in starši izgubijo že pridobljene pravice, pravico do izbire vrtca. Predlagano financiranje zasebnih vrtcev namreč ogroža obstoj in delovanje zasebnih vrtcev v prihodnje, kar pomeni izgubo številnih kakovostnih vrtcev. Konkurenca med vrtci na trgu bo manjša, kar pomeni zmanjšanje kakovosti predšolske vzgoje na celotnem območju države.«
Najbolj prizadete bodo socialno najranljivejše skupine
Po njihovih besedah ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spremembe zakona opravičuje s skrbjo za občinske proračune, saj naj bi zmanjšanje financiranja zasebnih vrtcev za občine pomenilo prihranek. »S tem se ne strinjamo, saj smo zasebni vrtci že zdaj diskriminirani v primerjavi s financiranjem javnih vrtcev, posledično nam občine plačujejo za enega otroka manj, kot če je otrok vključen v javni vrtec,« pravi predsednica Združenja Taja Steblovnik. Ob tem izpostavlja, da je najpomembnejši socialni vidik vpliva predlaganih sprememb, saj bo v največji meri vplival na najranljivejše skupine, ki si vzgoje v zasebnih vrtcih ne bodo mogle več privoščiti: »To bo ostal privilegij le peščice, kar pa ni cilj zasebnih vrtcev, ki smo predani zagotavljanju kakovostne predšolske vzgoje, kljub številnim birokratskim zapletom na poti. Naša skrb so otroci in prosta izbira staršev, ki za svoje otroke želijo le najboljše. S spremembami se bo ta izbira onemogočila.«
V zasebnih vrtcih vse več otrok
Nad predlogom sprememb Zakona o vrtcih, ki bi najbolj prizadel prav zasebne vrtce, je ogorčena tudi direktorica vrtca Vilinski gaj Ptuj Tamara Peklar Korošec. Izpostavlja najpomembnejše neugodne segmente predvidenih sprememb za starše in njihove otroke ter posledično za zasebne vrtce. Občina bi se po novem predlogu vsako leto sproti odločala – glede na zasedenost lastnih kapacitet – o sofinanciranju. »Še celo to možnost bi imela, da bi lahko odpovedali in spremenili pogodbo tudi sredi leta. Če je javni vrtec poln, potem bodo mogoče sofinancirali zasebnega, ker so po zakonu dolžni zagotoviti prosta mesta, sicer pa jim tega pač ne bo treba storiti,« poudarja Peklar Koroščeva. To bi za starše pomenilo, da ne bi vedeli, koliko jih bo zasebni vrtec tisto šolsko leto stal, saj jim ne bi mogli dati zagotovila, da se cena med letom ne bi spreminjala.
Neugodna predvidena sprememba za zasebnike se nanaša tudi na mesec vpisa v vrtec. Direktorica Vilinskega gaja pojasni: »Če se porodniški dopust zaključi katerikoli drug mesec kot avgusta, ne bo prostega mesta za otroka, ker ga niso pravočasno vpisali v razpisnem obdobju. Če bo prosto mesto v zasebnem vrtcu in ga bodo vključili oktobra, jim subvencija (če sploh bo predvidena za tisto leto) pripada šele z začetkom šolskega leta, ki sledi šolskemu letu, ko se je odprl novi oddelek.«
Sogovornica sicer pritrjuje, da novela predvideva tudi dobre spremembe s področja varovanja otrok na črno. Po noveli bi se uvedla prepoved opravljanja dejavnosti predšolske vzgoje in varstva otrok vsem fizičnim in pravnim osebam, ki niso vpisane v razvid oziroma register pri pristojnem ministrstvu.
»Jasno je, da želijo (na)polniti javne vrtce!«
Peklar Koroščeva vztraja, da so bili v zasebnih vrtcih že do zdaj diskriminirani zaradi dejstva, da jim ne pripada stoodstotno financiranje cene. Pri tem pa poudarja, da tudi ekonomska cena javnega vrtca za državo in občino ni končni znesek, saj plačujejo še številne druge stroške delovanja javnih vrtcev.
»Jasno je, da želijo s temi ukrepi polniti javne vrtce. V zasebnih vrtcih je vedno več otrok, tudi zato, ker ljudje niso zadovoljni z javnim šolstvom. Stvari so zastarele, človek se izgublja, ni spoštovanja, ni pomoči, ne upošteva se individualnost. Zaradi našega dobrega dela se povezujejo tudi starši naših otrok, ki so nad napovedanimi spremembami ogorčeni in bi jih najbolj prizadele,« dodaja direktorica vrtca Vilinski gaj Ptuj. Njihov vrtec obiskuje 40 otrok; pred sedmimi leti, ko so začeli delovati, jih je bilo le sedem. Starši v večini primerov plačajo 30–35 odstotkov ekonomske cene, ki znaša za prvo starostno obdobje 535 evrov. »Že tako starši naših otrok plačajo višjo ceno. S tem novim zakonskim predlogom bi jih dodatno diskriminirali. Vse, kar želimo, je, da so enako obravnavani in imajo možnost izbire,« sklene.
Na ministrstvu pa pojasnjujejo, da so idejo za spremembo zakonodaje na tem področju podale občine, ki imajo na eni strani prosta oziroma nezasedena mesta v javnih vrtcih, na drugi strani pa financirajo zasebne vrtce. To možnost bi imele tudi v prihodnje, a bi bila izbira o deležu sofinanciranja prepuščena občinam. Občine danes za vsakega otroka v zasebnem vrtcu prispevajo 85 odstotkov stroškov glede na javni vrtec. Če bodo spremembe obveljale, bo občina lahko v določenih primerih sama odločala, ali bo zasebnemu vrtcu zagotavljala 85 odstotkovsredstev na posameznega otroka ali manj. »Ministrstvo je s predlaganim osnutkom zakona sledilo tudi opozorilom občin, da se v javnih vrtcih v nekaterih okoljih že kažejo spremenjene okoliščine glede prostih kapacitet, ki jih kaže upoštevati in ustrezno prilagoditi sistem financiranja zasebnih vrtcev,« so pojasnili na MIZŠ.
Osnutek predloga novele zakona bo v javni razpravi do 12. junija.
»Državi smo pomagali, ko nas je potrebovala«
»Sprašujemo se, zakaj zdaj, ko krize ni več in občine ne varčujejo, ukiniti sistem, ki je dobro funkcioniral v času najbolj okrnjenih proračunov. Tudi vpliv na gospodarstvo ni zanemarljiv, saj zasebni vrtci zaposlujemo več kot 600 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, ki bodo ob ogroženem poslovanju zasebnih vrtcev ostali brez služb. Žal smo dobili občutek, da želi država onemogočiti delovanje zasebnikov na področju javnih storitev. Čeprav zasebniki predstavljamo konkurenco na trgu, ki je za dvigovanje storilnosti in kakovosti izjemno pomembna,« še pravijo v Združenju zasebnih vrtcev Slovenije.
