Novice Svet24

Zadnje čase je veliko govora o invazivnih tujerodnih rastlinah, ki so se razrasle tudi pri nas, njihova naselitev pa je lahko posledica namernega ali nenamernega vnosa. Za invazivno označujemo tisto tujerodno vrsto, za katero je bilo ugotovljeno, da njen vnos ali širjenje ogroža ali ima škodljive vplive na biotsko raznovrstnost, poleg tega pa lahko te rastline negativno vplivajo tudi na gospodarstvo in zdravje ljudi, zato je nujno, da jih odstranimo in preprečimo njihovo razraščanje.  

Ambrozija letos »zavzela« tudi Haloze

Profimedia

Po besedah Jelke Brdnik, svetovalke za varstvo narave in travništvo pri KGZ Ptuj, med najpogostejše nadloge spada ambrozija, sledijo ji zlata rozga, japonski dresnik in enoletna suholetnica. Ambrozija je znana kot močan alergen, ki škodi dihalom, spada med tiste rastline, ki smo jih dolžni zatirati oziroma odstraniti. »To najučinkoviteje dosežemo, če jo izpulimo in preprečimo cvetenje in sproščanje cvetnega prahu v okolico. Največ je najdemo ob cestah, železnicah in v jarkih, kjer se redko kosi ali se sploh ne kosi. Če je ne odstranimo, bo zrasla tudi do poldrugega metra visoko, ena sama rastlina pa bo proizvedla 10.000 semen, kar pomeni, da se res agresivno širi in lahko kmalu obraste celo njivo ali travnik. V Halozah, na primer, je do lani skoraj ni bilo, letos pa je tam že prava invazija.«

Bolnišnica Golnik

Problem postaja enoletna suholetnica

Zlata rozga raste ob melioracijskih jarkih, saj ima rada vlago. »Morda bo kdo presenečen, da jo omenjam, saj velja za zdravilno in medonosno rastlino. Drži, da ni škodljiva in da jo imajo še posebej radi čebelarji, pa vendar se je v zadnjih letih preveč razširila. Tudi japonski dresnik ne spada med škodljive rastline, prav tako ima rad vlago. Na Ptuju ga boste veliko našli ob Dravi v okolici pešmostu. Ker pa naredi močan koreninski sistem, lahko prekine pretok vode in povzroči poplave. Zato je obrežja tako zelo pomembno redno kositi.«

Brdnikova ugotavlja, da se je močno razširila tudi enoletna suholetnica, ki spominja na marjetico. »Povsod jo je videti, celo v vinogradih. Oplodi se sama, težko se je je znebiti, najbolje bi jo bilo populiti, izčrpa jo tudi redna košnja pred cvetenjem. Na pašnikih, kjer se pase govedo, ostaja in se širi, kajti govedo je ne mara, saj je grenka, poje jo samo drobnica. Bojim se, da bo v prihodnje predstavljala vse večji problem. Invazivne tujerodne rastline so pač bolj obstojne in vzdržljive, zaradi česar izpodrivajo avtohtone sorte,« je sklenila Jelka Brdnik.