Razprave na posvetu, ki sta ga pripravila Slovenska medicinska akademija in Slovensko zdravniško društvo, so bile pod vtisom sredinega sporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da so se podatki o čakalnih dobah izkazali kot netočni. Podatki v aprilskem poročilu o številu čakajočih bolnikov so bili namreč za 20.000 nižji od dejanskega števila čakajočih.
Minister za zdravje je po posvetu dejal, da so bili podatki "skoraj preveč optimistični," za to so od NIJZ zahtevali dodatna pojasnila.
NIJZ naj bi namreč prepogosto spreminjal metodologijo zbiranja podatkov o čakalnih dobah, kar prinaša zmedo. "Zadevi bomo prišli do dna in ugotovili, kdo je kriv za napake," je dejal minister. "Pripravili smo sredstva za skrajševanje čakalnih dob, vendar bi bila njihova poraba v času, ko nimamo točnih podatkov, skrajno neodgovorna. Zaradi nezanesljivih podatkov tudi ni možna primerjava s preteklimi obdobji. Očitno imamo zmešnjavo, ki jo bomo morali v zelo kratkem času urediti," je po poročanju RTV še dejal Šabeder.
Tudi po besedah generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjana Sušlja, zavod že več mesecev dobiva opozorila s terena, da podatki o čakalnih dobah niso dovolj zanesljivi, in da bi veljalo sistem e-naročanja temeljito preveriti.
