Manj let, več davka
Država z davkom od prometa zavarovalnih poslov kaznuje vse tiste, ki so se odločili, da bi začeli denar od dodatnega pokojninskega zavarovanja prejemati prej kot deset let po začetku varčevanja.
Danes je podobno. Vplačuje se v pokojninsko blagajno, ki je zaradi naraščajočega števila upokojencev in manjšega števila zaposlenih na meji vzdržnosti. Plačuje se tudi v tako imenovan drugi steber, kamor spadajo dodatna pokojninska zavarovanja. V teh zavarovanjih se denar zbira na osebnih varčevalnih računih. Država je za drugi steber določila pravila poslovanja in celo predpisala najnižjo zagotovljeno donosnost in določene davčne olajšave. Tretji steber pa so vse druge oblike rentnih varčevanj in zavarovanj. Pri teh država ne predpisuje posebnih obvez in niti davčnih ugodnosti.
Nizka pokojnina še nižja
Mnogo ljudi, ki se zavedajo, da bo njihova državna pokojnina nizka, če ne smešno nizka, dodatno varčujejo za pokojnino. Če so varčevali več kot deset let, je država do njih »milostna«, če se upokojijo prej, če so to dodatno varčevanje plačevali manj kot deset let in želijo ob upokojitvi rento, pa jih bo država vsak mesec udarila z 8,5-odstotnim davkom od prometa zavarovalnih poslov.
A ta zakon ni nov. Na ministrstvu za finance pojasnjujejo: »ZDPZP je začel veljati 17. julija 1999 in od takrat v obdavčitev vključuje vsa zavarovanja, tako premoženjska kot življenjska (med katere ZDPZP šteje tudi prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje), pri katerih je zavarovalno razmerje krajše od dobe 10 let. Namen desetletnega obdobja je v spodbujanju sklepanja dolgoročnih zavarovanj, kar bi moralo biti tako v interesu zavarovancev kot tudi v širšem družbenem interesu.«
Zavarovalnice proti ministrstvu
Zavarovalnice, ki ponujajo ta način varčevanja, se s to požrešnostjo države ne strinjajo. »Plačilo davka od zavarovalnih poslov je definirano z Zakonom o davku od prometa zavarovalnih poslov. Pri obdavčitvah pokojninskih rent menimo, da ni ustrezno, da bi zavarovanec moral plačati davek od zavarovalnih poslov,« poudarjajo pri zavarovalnici Adriatic in dodajajo, da je prekinitev zavarovanja ob upokojitvi in sklenitev pogodbe o pokojninski renti normalen cikel, »saj sledi ideji zakonodajalca, da zaposleni varčuje v svoji aktivni dobi, v dobi upokojitve pa prejema dodatno pokojninsko rento (nakup rente je celo obvezen, razen v zakonsko opredeljenih izjemnih primerih), s katero si lahko zagotovo dostojno življenje.« To doživljenjsko obdavčitev rente pa v Adriaticu vidijo kot »trajen in pomemben učinek na kvaliteto življenja«, saj bo pokojnina za te ljudi nižja za 8,5 odstotka. Vsak mesec.
Ministrstvo proti zavarovalnicam
Na ministrstvu ob tem trdijo, da mnogi zavarovanci niso bili ustrezno seznanjeni, kaj se bo zgodilo, če začno rento prejemati prej kot po desetih letih. »Poslovna politika zavezancev je takšna, da svojo davčno obveznost v celoti prevalijo na zavarovalce in za delež davka, ki so ga dolžne plačati, zmanjšajo izplačilo rente. Takšno ravnanje je torej posledica poslovnih politik zavarovalnic ter najbrž izhaja tudi iz sklenjenih zavarovalnih pogodb.«
V Prvi osebni zavarovalnici pa so prepričani, da rente niso samostojni produkt, ampak del dodatnega pokojninskega varčevanja, »ker zavarovanec iz dobe varčevanja z upokojitvijo zgolj preide v dobo izplačevanja, torej iz njega ne izstopi.« Ministrstvo za finance očitno meni drugače.
»Ministrstvo diskriminatorno«
»Mnenje ministrstva za finance diskriminira zavarovance oziroma člane pokojninskih skladov, ki imajo do upokojitve manj kot 10 let, od podjetij pa zahteva vključitev vseh, pod enakimi pogoji. To vsekakor pomeni manj atraktivno prostovoljno vključevanje, čeprav tudi tisti, ki so v sistem vključeni manj kot 10 let in gredo v rento, sredstva porabijo za namen, ki naj bi ga naša država želela spodbujati,« je poudaril Janez Kranjc, izvršni direktor Prve osebne zavarovalnice. Ministrstvo za delo so tudi pozvali, da uredi to področje, dokler se ne bo uredilo, pa svetuje strankam, naj počakajo, da mine desetletno obdobje, in gredo nato v rento.
