Vstop Slovenije v Evropsko unijo je poleg osamosvojitve prav gotovo najpomembnejši dogodek v zgodovini samostojne Slovenije. Po osamosvojitvi in desetdnevni vojni leta 1991 je bila edina smer Evropa, sledila so trda leta prestrukturiranja gospodarstva. Intenzivnejše gospodarsko sodelovanje z državami EU se je začelo leta 1993, Slovenija pa je prošnjo za članstvo vložila 10. junija leta 1996.
Na vrsti so bila pogajanja za vstop, ki so se začela marca 1998 in zaključila decembra 2002 na Danskem. Pogodba o pristopu je bila podpisana 16. aprila 2003, marca istega leta pa je vstop na referendumu podprlo kar 89 odstotkov volilnih upravičencev. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ki ga je na mejo med Gorico in Novo Gorico leta 2004 prišel obeležit tudi tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi, so bila pričakovanja velika.
Poldrugo desetletje kasneje vodja slovenskih pogajalcev za članstvo ter prvi in dvakratni evropski komisar iz Slovenije Janez Potočnik ocenjuje, da bi lahko bila država na evropskem parketu aktivnejša. »Ne izkoriščamo ravno najbolje vloge, ki jo lahko v EU igrajo manjše in manj izpostavljene države, a tudi nismo med tistimi, ki bi pritegnili pozornost z dejanji, ki niso v skladu z evropskimi vrednotami,« je dejal v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo. Ob tem je ocenil, da je naša država videna kot stabilna in konstruktivna.
Številke sicer kažejo občutno izboljšanje standarda življenja prebivalcev. Leta 2004 je povprečna neto plača znašala 168.203 takratnih tolarjev oziroma 701 evrov, januarja letos je slovenski delavec v povprečju na račun dobil dobrih 1115 evrov. Za primerjavo naj omenimo, da so se cene v tem času dvignile za 30,7 odstotka, medtem ko je inflacija od osamosvojitve do vstopa v Evropsko unijo znašala neverjetnih 1309,5 odstotka.
Stopnja brezposelnosti je bila ob vstopu 10,3 odstotka, potem ko se je država po letih boja izvila iz krempljev gospodarske krize, pa je bilo februarja letos registrirano brezposelnih 8,4 odstotka prebivalcev. Vse številke pa niso rožnate, saj je članstvo v Evropski uniji prineslo tudi povečanje stopnje tveganja revščine. Leta 2017 je ta znašala 13,3 odstotka, medtem ko je bila leta 2015 celo 15,6 odstotna. Leto po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je bila stopnja tveganja 12,2 odstotka.
Dela dobra polovica prebivalstva
Statistični urad je ob letošnjem prazniku dela, ki sovpada z obletnico članstva v EU, predstavil nekatere podatke, povezane s samim praznikom dela. Glede na podatke omenjenega urada je bilo leta 2018 delovno aktivnih nekaj več kot 981.000 prebivalcev, kar je 22.000 oziroma 2,2 odstotka več kot leto prej. Lani je v državi tako delala dobra polovica (56 odstotkov) prebivalstva. Med delovno aktivnimi osebami je delež samozaposlenih znašal že 12 odstotkov. Največ ljudi je delalo v predelovalnih dejavnostih (25 odstotkov), na področjih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil je delalo 12 odstotkov zaposlenih in devet odstotkov v izobraževalnih dejavnostih. V dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro je delal le odstotek zaposlenih, a je ta dejavnost zabeležila tudi najvišjo povprečno bruto plačo, ki je znašala 2753 evrov. Najmanj so zaslužili v predelovalni industriji, v kateri je povprečna bruto plača znašala 1772 evrov.
Največ bolniških v rudarstvu
Po podatkih iz raziskovanja struktura delovnega časa za leto 2016 je povprečen zaposlen delal efektivno dobre tri četrtine (76,5 odstotka) razpoložljivega delovnega časa. Za odmor smo porabili slabih pet odstotkov časa, kar pomeni, da smo se tako skupno prehranjevali dobri 102 uri na delovnem mestu, preostal čas smo porabili za dopuste, bolniške in druge odsotnosti. Novejši podatki za leto 2017 pa kažejo, da je povprečen zaposlen zaradi bolezni vsako leto doma dobrih 15 dni. Na ravni regij je bila povprečna bolniška odsotnost najdaljša v koroški statistični regiji, kjer so moški zaradi bolezni v povprečju doma 18,4 dneva, ženske pa 27,8 dneva. Najmanj so na bolniški zaposleni v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer moški 10,5 dneva in ženske 17,6 dneva. Najdaljšo, skoraj šestindvajsetdnevno povprečno bolniško odsotnost imajo zaposleni v rudarstvu.
