Vira onesnaženja vodonosnikov pitne vode sta vsaj dva. Kot smo že poročali, je Dravsko polje prepredeno s spečimi (ali pa morda že aktiviranimi) kemičnimi bombami, skritimi v gramoznicah. V jamah so odloženi strupi in kemikalije, menda so ponekod zakopani celi sodi tega smrtonosnega materiala. Po pričevanjih domačinov naj bi bile v gramoznicah odložene kemikalije iz nekdanje tovarne Pinus. Onesnaženost podtalnice na Dravskem polju je tudi posledica intenzivnega kmetijstva. Komunalno podjetje Ptuj, ki je upravljavec ptujskega vodovodnega sistema, je predlani javno opozorilo na povečane koncentracije atrazina in njegovega razgradnega produkta desetilatrazina v pitni vodi. Komunala se je nato ob soglasju občin, ki so lastnice vodooskrbnega sistema, v Skorbi lotila gradnje dveh globinskih vodnjakov. Zagnali so ju lani sredi leta. Voda iz plitkega vodonosnika je obremenjena s pesticidi in nitrati, voda iz globinskega vodonosnika naj bi bila čistejša. Kakšno je njeno stanje, bo pokazal podrobni monitoring, ki ga od lani izvaja Agencija RS za okolje (Arso). Upravljavcu z mešanjem načrpane vode iz obeh vodonosnikov sicer uspe zniževati koncentracijo zdravju nevarnih snovi in tveganje za preseganje mejnih vrednosti.
V poročilu računskega sodišča je problematika onesnaženosti podtalnice na Dravskem polju in vodooskrbe celotnega ptujskega območja posebej izpostavljena. »V prvem vodonosniku na črpališču Skorba pogosto prihaja do prekoračitev najvišje dovoljene koncentracije nitratov v podzemni vodi (50 mg/l). Na južnem delu je celo opazen naraščajoč dolgoročni trend koncentracije nitrata. V globokih vodnjakih so koncentracije nitratov bistveno nižje, zato se z mešanjem vode iz prvega in drugega vodonosnika ustrezno znižuje koncentracija nitratov v vodi, ki se nato uporablja kot pitna voda,« je navedeno med drugim.
Zakaj je pitna voda ogrožena
V letih 1998–2016 se je koncentracija nitratov tudi v globokih vodnjakih hitro povečevala in se je v enem od njih že približala 40 mg/l, leta 2017 pa to vrednost že presegla. V globokem vodnjaku črpališča Skorba so vsebnosti nitrata v desetih letih narasle za okoli 20 mg/l. To pomeni, da upravljavec vodovoda, niti z mešanjem vode iz plitvih in globokih vodnjakov, že v obdobju nekaj let ne bo več mogel zagotavljati neoporečne pitne vode. Za drugi vodonosnik vlada ocenjuje, da obstaja tveganje nezadostnosti zagotavljanja količin vode. Razpoložljive zaloge v drugem vodonosniku so namreč veliko bolj omejene in ne morejo nadomestiti izpadlih zalog iz prvega, onesnaženega vodonosnika.
Stanje vode je posebej razdelalo tudi računsko sodišče. Lani so v omrežje priključili dva nova globinska vodnjaka in s tem v distribuirani vodi zmanjšali vsebnost nitratov.
