V vseslovenski akciji pogozdovanja z naslovom »Pomladimo gozdove,« ki se je pričela ob 9.00 uri, je sodelovalo več kot 670 prostovoljcev, vključno z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandro Pivec, ki je sadila na Lovrencu na Pohorju. »Takšne akcije so dober način za ozaveščanje o pomenu gozdov. Še posebej sem vesela, da se je v akciji pogozdovanja združilo toliko različnih institucij in da tukaj vidimo takšno medgeneracijsko pestrost,« je zbrane nagovorila ministrica in izrazila željo, da bi tudi zasebni lastniki v čim večjem številu pristopili k obnovi poškodovanih gozdov.
Ekipe so sicer gozdove »pomlajevale« še v Kočevju, Ravniku pri Logatcu, na območju zaselka Ravbarkomanda in Koče Mladike pri Postojni. Na površini okoli pet hektarjev gozdov so posadile skupno 10.000 sadik gozdnega drevja, predvsem smreke, macesna, bukve, češnje, hruške in lesnike. Odziv nad zdravjem naših gozdov zaskrbljenih državljanov je presegel vsa pričakovanja, saj se je v primerjavi z lansko oktobrsko akcijo pogozdovanja, ko je sadilo dobrih 400 udeležencev, število prostovoljcev skoraj podvojilo. Največ udeležencev so zabeležili v Kočevju, kjer se je zbralo približno 240 ljudi.
Ponosni na mlade
Kot so v sporočilu za javnost zapisali v družbi SiDG, so navdušeni predvsem nad dejstvom, da »pri obnavljanju v ujmah poškodovanih gozdov sodeluje toliko mladih. Medtem ko smo v Kočevju našteli preko sto katoliških skavtov in tabornikov ter razred prvošolčkov, je v Logatcu pomagalo 30 študentov gozdarstva. V Postojni se nam je pridružil učiteljski zbor Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna. Še bolj pestro je bilo na Lovrencu na Pohorju. Pogozdovanja sta se tam v okviru projekta Ekošola udeležili skupini učencev OŠ Lovrenc in dijakov Biotehniške šole Maribor. Tako kot lani pa so nam tudi letos na tej lokaciji pomagali dijaki in učitelji Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor ter Srednje šole Slovenj Gradec in Muta. Na vseh petih lokacijah se nam je pridružilo še veliko drugih različnih skupin prostovoljcev, tudi iz več slovenskih podjetij.«
Pri SiDG so zaradi množične udeležbe odločeni, da bo akcija pogozdovanja, katere glavni cilj je javnost obveščati o pomenu ohranitve gozdov in narave, postala tradicionalna, pri čemer se zavedajo, da je ključno sodelovanje gozdarske stroke, lastnikov gozdov in širše družbene skupnosti. »Z obnovo poškodovanih gozdov ohranjamo tudi številne funkcije gozda, ki so ključnega pomena za naša življenja. Gozd ima poleg gospodarske namreč še vrsto drugih vlog, ki se kažejo v njegovem okoljskem, ekosistemskem, biotskem, kulturnem, zgodovinskem, krajinskem in zdravstvenem pomenu,« je poudaril direktor SiDG Zlatko Ficko.
Milijonska škoda
Škoda, ki so jo naravne ujme v zadnjih petih letih povzročile v slovenskih gozdovih, je presegla 16 milijonov kubičnih metrov poškodovanih dreves. Prizadetih je bilo okoli 65 odstotkov slovenskih gozdov. Po naravni poti se bo obnovilo 95 odstotkov poškodovanih gozdov, na preostalih ogolelih površinah pa bo potrebna obnova s sadnjo. Od žledoloma do danes je bilo posajenih okoli 600 hektarjev zasebnih in državnih gozdov z okoli 1,5 milijona sadik gozdnega drevja. V državnih gozdovih je letos predvidena obnova s skupaj 850.000 sadikami, od tega se 650.000 sadik nanaša na obnovo po naravnih ujmah (260 hektarjev).
