Več poslancev, tako opozicijskih kot koalicijskih, je ministrskega kandidata pozvalo, naj se konkretneje opredeli do morebitne ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Šabeder meni, da je treba najti vzdržen in dolgoročen model financiranja, zato je to stvar poglobljenega pristopa in uskladitve na nacionalni ravni. "To ni volja in osebna odločitev resornega ministra," je poudaril in dodal, da gre za vprašanje koalicijskega usklajevanja.
Na dodatna vprašanja poslancev o svojem stališču pa je priznal, da "ta trenutek ne ve, kaj je najboljša rešitev". Zagotovil pa je, da ni povezan s kakšno od zavarovalnic in torej ni v koliziji interesov, pač pa se "vedno lahko odloči po najboljši in svobodni volji".
Veliko vprašanj se je dotikalo problematike družinskih zdravnikov. Po Šabedrovih besedah je prvi nujni korak, da "sedemo skupaj in najdemo rešitev". Ponovil je, da je treba povečati število specializacij in dvigniti zanimanje študentov medicine za poklic družinskega zdravnika. Komentiral je tudi napovedane odhode zdravnikov iz nekaterih zdravstvenih zavodov ter poudaril, da njihov odhod ne pomeni odhoda iz sistema, pač pa v druge zavode, kjer bodo manj obremenjeni.
Brez korenčka in palice?
Šabeder je spregovoril tudi o problematiki mreže bolnišnic. Osebno meni, da bi bilo treba skoncentrirati storitve in specializirati določene manjše bolnišnice. V nekaterih je namreč obseg dela včasih na meji ali celo pod mejo, ki še zagotavlja varno oskrbo. A pri tem ne gre zgolj za odločitev ministra, pač pa je potreben dogovor z lokalno skupnostjo, je opozoril Šabeder. Dosedanji takšni poskusi so namreč naleteli na velik revolt lokalne skupnosti, je dodal.
Ministrski kandidat je v luči napovedane zakonodaje glede upravljanja zdravstvenih zavodov poudaril, da bi vodstvo javnih zavodov morali imeti več instrumentov za bolj fleksibilno odločanje, predvsem glede načina nagrajevanja. "Nimamo korenčka, nimamo palice," je orisal stanje in ob tem poudaril, da zdravstvo ne sme biti gospodarska dejavnost, katere cilj je samo en - maksimizacija dobička.
Ob tem se je dotaknil tudi problematike popoldanskega dela zdravnikov v zasebnih ambulantah. Ocenil je, da bi zdravnikom specialistom zagotovo morali omogočiti in najti način nagrajevanja na vsaj približno podoben način, kot je pri zasebnikih, da bi ostali v javni bolnišnici, ki tudi imajo najboljšo možnost oskrbe bolnikov. Hkrati je opozoril, da mora direktor javnega zdravstvenega zavoda zdravniku, če ta izpolnjuje vse zakonske pogoje, izdati soglasje za delo pri drugem delodajalcu.
V odgovorih na vprašanja poslancev se je dotaknil tudi pričakovane vloge Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Sam njihovo proaktivno vlogo vidi v povečani opredelitvi prospektivnih programov ter usmerjanju denarja v skladu s potrebami in demografijo. Kot možnost je omenil tudi prenos bremena administracije na strokovne službe ZZZS.
