Struga se še naprej zarašča, ponekod je polna naplavin, v njej se kopičijo ogromne količine gramoza. Da se nevarnost poplav zminimalizira, bi bila sanacija rečne struge nujna. "S tem, da ne naredimo nič, zavestno dopuščamo poplavljanje," je kritičen Janez Merc, poveljnik enot Civilne zaščite Mestne občine (MO) Ptuj.
Da reka za okolje predstavlja nenehno nevarnost in ljudem, ki živijo ali kmetujejo ob njej, povzroča škodo, opozarjajo tudi na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. »Pretok vode v stari strugi ima bistveno slabšo erozijsko moč, ki bi po naravni poti preprečevala zaraščanje brežin in prodišč. Posledično se je zaradi zaostajanja naplavin v strugi volumen pretoka bistveno zmanjšal. Vzporedni kanali so se zamuljili in zarasli, struga se je zožala. Dejstvo je tudi, da veliko plavin in finega proda ostaja v Ptujskem jezeru, kar zmanjšuje volumen za vodo. Zaradi poplav Drave in drugih vodotokov od leta 2012 vsako drugo leto beležimo veliko škodo. V letih od 2012 je bila ocenjena na skupno 45 milijonov evrov: 2012 – 34,5 milijona evrov, 2014 – šest milijonov evrov, 2016 – 42.000 evrov, 2017 – 1,2 milijona evrov in 2018 – 3,6 milijona evrov,« pravijo na KGZS Zavodu Ptuj.
Poplavna nevarnost na kritični točki
»Pretočnost stare struge Drave in ostalih vodotokov se je v zadnjem desetletju bistveno poslabšala – zmanjšala zaradi zarasti in nanosov blata ter mulja. Če k temu dodamo še podnebne spremembe, zaradi katerih v kratkem času pade ogromna količina dežja, se je poplavna nevarnost na tem območju bistveno povečala in je na kritični točki. S tem se strinjajo vsi deležniki: DEM, VGP Drava Ptuj kot vzdrževalec struge, občine, kmetovalci, republiška direkcija za vode … Tudi po zadnjih poplavah konec leta 2018 je na kmetijskih površinah ob reki nastala nepopravljiva škoda. Poplavna škoda je z njiv odnašala zemljino. Če ne bomo ukrepali, se nam lahko hitro ponovi leto 2012, ko je bila škoda po poplavah ogromna, v nevarnosti so bila tudi življenja ljudi. Za zaščito infrastrukture, kmetijskih zemljišč in vzporednih kanalov ter habitatov je potreben celovit pristop. Menimo, da je treba izdelati študijo poplavne nevarnosti, ki bi bila podlaga za sanacijo. Država pa naj za sanacijo območja reke Drave zagotovi finančna sredstva. Problematiko bomo izpostavili tudi na problemski konferenci, ki jo organiziramo v torek, 26. marca, ob 14. uri v prostorih Občine Hajdina,« pravita Peter Pribožič in Andrej Rebernišek iz KGZS Zavoda Ptuj.
Študijo razširiti na celotno območje do državne meje
Inštitut za vode sicer pripravlja študijo poplavne ogroženosti reke Drave, a le za odsek od Melja do Ptuja. Župani občin Spodnjega Podravja so na marčevski seji sprejeli sklep, da se na inštitut apelira, naj študijo izdela za območje celotne spodnje Drave, vse do meje s Hrvaško. »Tudi v občini Cirkulane je reka nevarna. Ogroža cestno povezavo med Vidmom in Cirkulanami, pod borlskim mostom je v njej ogromno proda, ki zmanjšuje pretočnost. Reka se zajeda v griče in povzroča erozijo,« je nujo po tem, da je treba na področju zagotavljanja poplavne varnosti nekaj ukreniti, utemeljevala županja Cirkulan Antonija Žumbar. Župan Markovcev Milan Gabrovec, ki se je v svoji občini kot župan s katastrofalno povodnjijo prvič srečal leta 2012, od takrat naprej pa še nekajkrat, je prepričan, da bo sanacija struge nujen ukrep.
Če ne bo sanacije, zavestno dopuščamo poplavljanje
Poplavna nevarnost je povečana zaradi dveh razlogov. Prvi so podnebne spremembe; vse več je dežja, ki povzroča poplave. Drugi razlog pa sta zaraščanje in zaplavljanje vodotokov.
»Poplavna nevarnost je povečana zaradi dveh razlogov. Prvi so podnebne spremembe; vse več je dežja, ki povzroča poplave. Drugi razlog je zaraščanje in zaplavljanje vodotokov. Stoletne vode več niso stoletne, ampak se nam zgodijo že nekajkrat na leto. Nujno je pristopiti k sanaciji vodotoka, da bo struga očiščena in pretočna, kot je bila pred izgradnjo elektrarn. Preden je bila reka zajezena, se je čistila sama. Jezovi sicer niso ovira, prej instrument, ki lahko pomaga z regulacijo pretoka. Problem je, ker se struge zaraščajo, v njih se nabirajo sedimenti in plavje. Ko pride do viška vode, se ta razlije po bližnjih površinah, saj v strugi nima prostora. Čiščenje in sanacija struge sta zato edini in neobhodno nujen ukrep, da zmanjšamo poplavno ogroženost območja. To je edina rešitev. Če tega ne bomo izvedli, potem zavestno dopuščamo poplavljanje. Seveda to ne pomeni, da bi vse iz struge odstranili. Treba je ravnati previdno, da ne posežemo v nivo podtalnice. Ker potem se bo območje izsušilo. Sanacija mora biti izvedena strokovno, z ustreznim nadzorom. Strugo bi bilo treba postaviti v kondicijo, kot je bila pred izgradnjo elektrarn,« poudarja Janez Merc.
