Šarec bo drugi predsednik slovenske vlade, ki bo imel možnost sesti na čelo sveta EU. Prvi je bil Janez Janša, ki je svet Evrope vodil pred 11 leti, v drugi polovici leta 2008. In kot je v navadi pri takih projektih, so povezani s stroški. Šarčeva vlada ima v načrtu, da za vodenje EU nameni okoli 80 milijonov evrov. Ta denar naj bi bil zagotovljen v proračunih med letoma 2019 in 2022. Prva Janševa vlada je za predsedovanje dala 62,3 milijona evrov. Nekateri ocenjujejo, da je to, če upoštevamo inflacijo, okoli 75 milijonov, kar naj ne bi bilo bistveno manj od načrtov Šarčeve vlade.
Šarčeva vlada ima v načrtu, da za vodenje EU nameni okoli 80 milijonov evrov. Ta denar naj bi bil zagotovljen v proračunih med letoma 2019 in 2022. Prva Janševa vlada je za predsedovanje dala 62,3 milijona evrov.
Je pa predsedovanje EU povezano tudi z dodatnimi zaposlitvami. »Vlada je določila, da je dovoljeno število zaposlitev za predsedovanje do 350 zaposlitev za določen čas. V to kvoto je vključenih 116 dodatnih delovnih mest za Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Evropski uniji ter 26 dodatnih zaposlitev na drugih diplomatsko in konzularnih predstavništvih,« sporočajo iz vladnega urada za komuniciranje. Dodajmo pa, da aktualna vlada ne načrtuje vlaganj v infrastrukturo in nepremičnine za potrebe predsedovanja svetu EU, kot je denimo vlada Janeza Janše. Čeprav to ni ravno res, za potrebe predsedovanja EU naj bi se po naših informacijah že začela 3,6 milijone vredna prenova gradu Brdo, protokolarnega objekta, ki je bil glavna destinacija srečanj s tujimi državniki že med prvim vodenjem Slovenije sveta EU. Takrat so za namene vodenja EU ob gradu Brdu zgradili moderen kongresni center. Tokrat, čeprav na vladi trdijo, da denarja za infrastrukturo in nepremičnine za vodenje EU ne bodo dali, kot rečeno, že poteka obnova gradu, vredna 3,6 milijona evrov.
Programa za vodenje EU Slovenija še nima
Nove zgradbe za potrebe predsedovanja niso v načrtu, bodo pa dali 3,6 milijona evrov za obnovo protokolarnega objekta Brdo.
Marjan Šarec in njegova ekipa pa še nimata načrta, kaj naj bi bile glavne točke predsedovanja Slovenije EU. Na vladnem uradu za komuniciranje pojasnjujejo: »Predlog prednostnih nalog slovenskega predsedovanja svetu Evropske unije 2021 bo vlada RS obravnavala sredi leta 2019 ter ga v nadaljevanju uskladila z Nemčijo in Portugalsko, s katerima moramo pripraviti 18-mesečni program predsedovanja tria držav članic.«
Je pa glede načrtov že nekaj izdal Miro Cerar, ki je pred časom pojasnil, da bi lahko bile prednostne naloge Slovenije vprašanje integracije Zahodnega Balkana, varnost v povezavi z migracijami, krepitev socialne države ter modernizacija in digitalizacija. A kot rečeno, vse to so ideje, ki jih bo morala naša država uskladiti še s Portugalsko, od katere bomo prevzeli vodenje, in Nemčijo, ki bo predsedovala pred Portugalsko. Mi smo na vrsti od julija do decembra 2021.
Prvič slovensko vodenje sveta EU ocenjeno z odlično oceno
Slovenija je svet Evrope že vodila leta 2008, ko je bil predsednik vlade Janez Janša. Bili smo prva nova članica EU na tem položaju.
V času prve Janševe vlade, ko je bila Slovenija prva od novih članic Unije, ki so vodile svet Evrope, so bili med drugim glavni cilji naše države pri vodenju potrditev lizbonske pogodbe, se pravi neke vrste evropske ustave, okoljsko energetski paket, iskanje rešitev za kosovsko vprašanje ter možnosti širitve EU na Zahodni Balkan in tudi medkulturni dialog v Evropi.
Takrat je bilo vodenje Slovenije ocenjeno kot odlično, res pa je, da smo bili nova članica, ki je stopila v čevlje velikih. Kako bo ocenjeno drugo vodenje, bomo videli leta 2022. Pri čemer se je treba zavedati, da želi vsaka država na čelu sveta Evrope pustiti pečat, pri tem pa je poglavitno vprašanje, kako se na predsedovanje vsaka država posebej pripravi. Lahko ga zgolj izpelje brez nekih višjih ciljev, ker ga preprosto mora zaradi rotacije, ali pa izkoristi dano priložnost tako za promocijo države kot ljudi.
