Slovenija, ujeta v strankarske boje

Blamaža, izugubljena priložnost in poraz diplomacije: na Šarca se je vsul plaz kritik

T.L./STA
19. 3. 2019, 16.12
Posodobljeno: 19. 3. 2019, 18.05
Deli članek:

Šarec zavrača kritike glede odpovedi nagovora v Strasbourgu.

Bobo
Marjan Šarec

Doslej je člane Evropskega parlamenta nagovorilo 19 evropskih voditeljev, med njimi tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron. Kot so potrdili v Evropskem parlamentu, bosta aprila evropske poslance nagovorila švedski premier Stefan Löfven in predsednik latvijske vlade Krišjanis Karinš. Niso pa odgovorili, ali bo na marčnem zasedanju namesto Šarca nastopil kdo drug.

Premier Marjan Šarec je danes zavrnil kritike glede odločitve, da ne nagovori Evropskega parlamenta na njegovem drugem marčnem zasedanju v Strasbourgu. Kot je dejal, bi bil njegov govor v tem času lahko razumljen kot predvolilni.

Po poročanju časnika Delo se je premier Šarec odločil, da ne bo sprejel ponujenega termina za nagovor evropskih poslancev na marčni seji, ampak je predlagal, da bi parlament nagovoril po evropskih volitvah, v novem sklicu.

Odločitev je precej razburila slovensko javnost. V Delu so njegovo odločitev ocenili za "zapravljeno priložnost", da bi premier pred majskimi evropskimi volitvami predstavil slovenska stališča glede brexita, pa tudi glede hrvaškega nespoštovanja arbitražne razsodbe. Kritična je bila tudi nosilka liste NSi na evropskih volitvah Ljudmila Novak, ki je Šarčevo odločitev označila za nerazumno.

A Šarec kritike zavrača. "Moj govor v Evropskem parlamentu v tem času bi bil lahko razumljen kot predvolilni. Tisti, ki mi danes očitate, ker ne bom imel govora, bi mi v nasprotnem primeru očitali prav to. Za nagovore bo še priložnost, saj nas čaka predsedovanje 2021. Srečno vsem na volitvah!" je zapisal na Twitterju.

Termin za nagovor ponujen v neformalnih pogovorih

V njegovem kabinetu so tudi pojasnili, da je bil termin za nagovor Evropskega parlamenta ponujen v neformalnih pogovorih. Sicer pa je šlo za nadaljevanje procesa, ki ga je novembra 2017 zagnal predsednik Evropskega parlamenta Tajani s pozivom voditeljem držav članic Evropske unije, naj Evropskemu parlamentu predstavijo svoje poglede glede prihodnosti Evropske unije.

Ta poziv je tedaj prejel tedanji slovenski premier Miro Cerar, ki je potem nekaj mesecev kasneje, marca lani, odstopil in Slovenija se je znašla pred predčasnimi volitvami. Po oblikovanju nove vlade, tokrat pod vodstvom Šarca, pa so iz Ljubljane Evropskemu parlamentu poslali vprašanje, ali bi morda parlament lahko nagovoril novi predsednik slovenske vlade. Odgovor pa so dobili šele februarja, in sicer, da bi premier evropske poslance nagovoril marca ali aprila, so pojasnili v Šarčevem kabinetu.

Predsednik vlade se je nato odločil, da to izpusti, ker bi bilo to tik pred koncem mandata Evropskega parlamenta. "Glede na neposredno bližino evropskih volitev in dejstvo, da sta bila v omenjenih terminih predvidena nagovora še dveh predsednikov vlad ter da vsi člani Evropskega sveta ne bodo nagovorili Evropskega parlamenta v tem sklicu, se je predsednik vlade odločil, da člane Evropskega parlamenta nagovori na eni izmed prihodnjih priložnosti ob novem sklicu," so zapisali na spletni strani vlade.

Tedaj bi Šarec lahko "poleg svojih pogledov na prihodnost EU predstavil tudi konkretnejše prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU 2021", so dodali. "Ne nazadnje utegne biti v drugi polovici leta, tudi v luči pogajanj o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU, razprava o prihodnjih izzivih EU še bolj aktualna," so še poudarili.

Ostri odzivi slovenskih evroposlancev 

Do Šarčeve odločitve je na družbenem omrežju Twitter kritičnih več slovenskih evroposlancev. "To je velika blamaža za Slovenijo. Nagovora o prihodnosti EU v Evropskem parlamentu se ne zavrne," je tvitnila Romana Tomc (EPP/SDS).

Franc Bogovič (EPP/SLS) je zapisal, da ne razume Šarca in njegovega predhodnika Mira Cerarja, ki sta zavrnila možnost, da nagovorita Evropski parlament. "Namesto da bi suvereno predstavili naš pogled na izzive EU, se skrivajo, Slovenija pa tako izgublja ključne diplomatske bitke," je poudaril.

Igor Šoltes (Zeleni) je na Twitterju zapisal, da je Šarcu očitno težko storiti, kar ni bilo nemški kanclerki Angeli Merkel, francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu in nenazadnje hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviču. "Izgubljena priložnost za to, da Evropa sliši Slovenijo," je dodal Šoltes. Tanja Fajon (S&D/SD) pa je tvitnila, da prihodnji teden ni predvolilni teden, ampak zelo normalno plenarno zasedanje z zelo polno agendo.