Gre za posameznike, ki nimajo dostopa do javnega vodovoda in se z vodo oskrbujejo iz lastnih zajetij. Sicer je oskrba z vodo v Sloveniji ena najbolje urejenih javnih služb, menijo v Zbornici komunalnega gospodarstva.
"Oskrba s pitno vodo je po našem mnenju ena najbolj ustrezno urejenih javni služb pri nas," je ob robu današnjega strokovnega srečanja na temo pitne vode poudaril Iztok Rozman iz Zbornice komunalnega gospodarstva.
Podjetij, ki se ukvarjajo z oskrbo s pitno vodo, je v Sloveniji okoli 60, vseh izvajalcev javne službe pa nekaj čez 100. Na javne vodovode je priključenih okoli 92 odstotkov prebivalstva, država pa si je za cilj zadala ta delež povečati na 96 odstotkov.
"Zakonodaja je v tem trenutku sorazmerno dobro urejena," je o področju oskrbe s pitno vodo povedal Rozman. Največja skrb izvajalcev javne službe trenutno pa je, kako bo v zakonodajo prenesena pred kratkim v ustavo zapisana pravica do pitne vode.
"Že ob sprejemanju ustavne spremembe smo poudarjali, da je sistem oskrbe s pitno vodo v Sloveniji robusten, deluje dobro in na primerljivi ravni z drugimi razvitimi evropskimi državami. Pri spremembah zakonodaje je zato treba paziti, da bomo izboljšali tiste stvari, ki se jih da izboljšati, obenem pa ne bomo poslabšali sedanje kakovostne oskrbe s pitno vodo."
Slovenska voda je kakovostna in poceni
Slovenska kakovostna voda je ob tem tudi relativno poceni. Evropske primerjave kažejo, da je povprečna cena oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (2,2 evra na kubični meter) pod povprečjem. "Sploh če pogledamo dolžino vodovodnega omrežja na prebivalca," je dodal Rozman.
Ob svetovnem dnevu voda, ki ga bomo obeležili v petek, zato Zbornica komunalnega gospodarstva poudarja, da so vodni viri in pitna voda iz javnih vodovodnih sistemov v Sloveniji kakovostni, zato pijmo vodo iz pipe.
130.000 ljudi še vedno pije vodo iz lastnih zajetij
Medtem ko je za večino prebivalstva zelo dobro poskrbljeno, pa za manjši del prebivalstva to ne velja. Okoli 130.000 Slovencev namreč pije vodo iz lastnih zajetij, za to vodo pa nimamo podatkov, ali je kakovostno ustrezna ali ne.
"Zato spodbujamo prebivalce, ki se oskrbujejo iz lastnih zajetij, da dajo vodo testirati," je poudarila Nataša Sovič z nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Že lani so namreč okoli svetovnega dneva voda izvedli obsežnejšo akcijo testiranja vode iz lastnih vodnih virov in ugotovili, da je bil kar precejšen odstotek fekalno onesnažen. "V vsaj 35 odstotkih vzorcev voda ni bila varna za pitje in jo je bilo treba prekuhavati," je povedala Sovičeva.
Največji delež lastne oskrbe s pitno vodo je sicer v Sloveniji v koroški regiji. "Gre predvsem za območja, kot so visoko ležeči kraji ter manj poseljena območja, ki nimajo dostopa do javnega vodovoda," je še povedala Sovičeva.
Računsko sodišče ni popolnoma zadovoljno z Ministrstvom za okolje in prostor
Ministrstvo za okolje in prostor je bilo v letih 2016 in 2017 pri dolgoročnem ohranjanju virov pitne vode delno učinkovito, je v revizijskem poročilu ugotovilo računsko sodišče.
Za tri od 21 podzemnih vodnih teles in za večino površinskih vodnih teles je bilo stanje voda, ki se ga ocenjuje vsakih šest let, ocenjeno kot slabo, pri čemer je računsko sodišče izpostavilo pomanjkljiv monitoring globljih vodonosnikov podzemnih voda. Revizorji so poudarili tudi, da z monitoringom ni mogoče zajeti vseh snovi, ki lahko obremenjujejo vode zaradi človekove dejavnosti.
Največja nevarnost je onesnaženje
Ministrstvo za okolje in prostor je identificiralo glavne vzroke, zaradi katerih bi bila lahko v prihodnosti ogrožena količinsko stanje ali kakovost voda. Po navedbah računskega sodišča so na ministrstvu ugotovili pomemben vpliv človekove dejavnosti na vse podzemne in skoraj vse površinske vode, količine onesnaževal, ki obremenjujejo vode, pa ostajajo podobne preteklim obdobjem.
Na računskem sodišču so ministrstvo opozorili, da so dejanske obremenitve voda lahko tudi večje od ocenjenih, saj ministrstvo o njih nima popolnih podatkov. Prav tako ministrstvo ni povsod zagotovilo primerljivosti podatkov o obremenitvah voda s preteklimi obdobji.
Revizorji so prikazali vpliv onesnaževanja na kakovost pitne vode v Dravski kotlini. Pri tem so izpostavili pomen ohranjanja podzemnih virov pitne vode, saj je njihovo onesnaženje izredno težko sanirati, tudi skozi več generacij.
Prav tako je računsko sodišče preverilo podatke o izvajanju več skupin ukrepov, ki so namenjeni zmanjšanju obremenjevanja voda, in sicer na področju določanja vodovarstvenih območij, zmanjševanja nitratov iz kmetijskih virov, čiščenja komunalnih odpadnih voda, zmanjševanja hidromorfoloških obremenitev voda in izvajanja inšpekcijskega nadzora nad obremenjevanjem voda.
Ministrstvo je po ugotovitvah računskega sodišča le delno spremljalo in poročalo o izvajanju ukrepov, saj je prejelo le del poročil ministrstev in organov, ki so odgovorni za izvajanje. Glede na dostopne podatke je sodišče ocenilo, da izvajanje ukrepov ni zadostno, zato obstaja velika verjetnost, da do konca šestletnega načrtovalskega obdobja na področju upravljanja z vodami ne bodo izvedeni, kot je predvideno.
Računsko sodišče je od ministrstva zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe v povezavi z onesnaženjem podzemnih voda z nitrati in atrazinom, prav tako so podali več priporočil za izboljšanje učinkovitosti na področju dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode.
