Na Javorovici nad Šentjernejem se je na komemoraciji in spominski slovesnosti ob 75. obletnici tamkajšnjega poboja 113 partizanov IV. bataljona Cankarjeve brigade danes zbralo približno 2000 ljudi. Slavnostni govornik, nekdanji predsednik republike Milan Kučan, je v svojem govoru med drugim spregovoril o protestu mladih za zaščito okolja. Kučan je ocenil, da se mladi pri svojem protestu zavzemajo za pravo razvojno alternativo.
"Ta ni v orožju in dokazovanju, kdo je sposoben večjega človeškega in materialnega uničenja. Edina alternativa je, da človeštvo svoje potenciale usmeri v razvoj okoljevarstvenih znanj in tehnologij. Predmet prestižnega boja med velesilami naj ne bo sposobnost za sejanje smrti, pač pa sposobnost za varovanje življenja in narave," je poudaril.
Izpostavil je tudi, da je prihodnost polna izzivov in negotovosti: "Je čas, ki od politikov in vseh nas državljanov zahteva streznitev. Prihodnost je povsem odprta, nepredvidljiva in vse prej kot samoumevna. Prinaša različne možnosti, tudi priložnosti. A niso vse dobre."
Nadaljeval je, da morajo zato tudi Slovenci premisliti svoje mesto v svetu in ovrednotiti možnosti, ki jih imajo. "Čas je, da slovenski politiki, tudi evropski poslanci, delujejo v interesu Slovenije in ne v interesu drugih držav, zavezništev in strankarskih sopotnikov v tujini," je dejal.
"S svojo državo Slovenci gotovo nimamo veliko vpliva na te spremembe, a to ne pomeni, da lahko odločitve o naši in o skupni usodi prepustimo drugim. Lahko in moramo se pripraviti na spremembe in se zanje tudi ustrezno usposobiti. Da bi to zmogli, moramo končno preteklost prepustiti zgodovini," je ugotovil.
Dodal je, da preteklost ne sme bremeniti politike in ji jemati moči za spopad z izzivi, ki jih prinaša življenje in da je čas, ko se je treba sprijazniti s preteklostjo, "takšno, kot se je dogodila, in da je ne poskušamo popravljati ali spreminjati za nazaj. Takšna kot je, polna svetlih dejanj in tudi temnih strani, je naša in je skupna. Kvečjemu se kaže iz nje kaj naučiti", je podčrtal.
Pristavil je, da to, kar Slovenija ta čas potrebuje, ni enotnost za vsako ceno in o vsem. "Potrebujemo pa strinjanje glede temeljnih ciljev, ki bodo osmišljali naša prizadevanja. Za to potrebujemo močno socialno povezanost med nami na temelju vrednot, zapisanih v naši ustavi, z visoko stopnjo solidarnosti. Samo tako bomo zmogli. Potrebujemo solidarno družbo brez prevelikih socialnih razlik, v kateri bo spoštovano dostojanstvo slehernega človeka, brez poniževanj in žalitev. Družbo, v kateri bo vsak človek zaželen ter solidaren in odgovoren do drugih in do skupnosti. Družbo, ki bo odgovorno gospodarila z naravo in jo varovala za prihodnje rodove," je povzel svoje okoljevarstveno svarilo.
"Mladi, nekateri še otroci, nam kažejo, v kakšni družbi živimo, postavljajo nam zrcalo. Vsak petek mlada Greta ne gre v šolo. Proteste bo nadaljevala. Kot David proti Goljatu. A neomajno," je med drugim povedal Kučan.
Po zgodovinskih podatkih je vest, da se na Gorjancih mudi bataljon partizanske brigade, po domobranskih kanalih prišla do poveljstva za protipartizansko borbo v Ljubljani, nemški okupatorji pa so nato v Novem mestu sestavili bojno skupino iz esesovskega policijskega polka, ki je štela približno 400 oboroženih mož, pridružilo se jim je še približno 200 domobrancev. Skupaj so se z namenom, da okoli Javorovice, kjer so bili nameščeni partizani, sklenejo obroč nad samostanom Pleterje zarana 16. marca 1944, razdelili v dve koloni.
Prva je presenetila partizansko zasedo, druga pa se je vasi približala s severa in z zahoda. V gosti megli in visokem snegu je brez težav onesposobila prvo stražo in prišla v vas, kjer je napol oblečene partizane iz hiš potisnila na čistino. Glavnino so pobili, ko je bilo bojev konec, pa so domobranci 33 preživelih ujetih partizanov postrojili ob tamkajšnji cerkvici, jim ukazali, naj se sezujejo, in jih postrelili.
Na Javorovici je tako padlo 113 partizanov, 16 pa se jih je rešilo. Ob ruševini omenjene cerkvice je zdaj spominski hram z zapisanimi vsemi pobitimi partizani.
